Tuesday, October 11, 2016

Politični nerealizmi I.: nepremičninski davek namesto dohodnine

Naslednji izračun je narejen čez palec in na podlagi predpostavk, ki so lahko deloma zavajujoče. Zato ne gre niti za predlog, niti za trditev; ampak za razmišljanje.

Statistika gradbenih dovoljenj razmerje med stanovanjski in drugimi stavbami v kvadraturi že nekaj let postavlja na 60:40. Povprečna velikost gospodinjstva je 2.6 oseb. Pod predpostavko stabilnosti obeh številk bi morali imeti v Sloveniji okoli 650.000 stanovanjskih stavb in 260.000 drugih stavb, skupaj 910.000 stavb (ki so statistično vse enako velike zaradi česar pri izračunu ki temelji na njihovi tržni vrednosti nastane napaka, za katero vemo in jo zanemarimo)

Če v povprečju na stavbo odmerimo 180 evrov mesečnega davka (če se davek odmeri kot odstotek od tržne cene to pomeni, da za manj kvalitetna stanovanja na neuglednih lokacijah lahko plačate 50 evrov, v centru Ljubljane pa 200 evrov - k obojemu plus izjeme in socialne klavzule) - dobimo iz tega naslova 1.9 milijarde evrov.

Takšen izplen nepremičninskega davka pa pomeni, da lahko v celoti ukinemo dohodnino in državljankam in državljanom nikoli več ni treba plačati niti evra iz naslova produktivnega dela.

Nismo krivi!

Evropska komisija pregleduje poleg vsega ostalega v naši državi tudi državno pomoč, ki jo je Zoran Jankovič dal Javnemu zavodu Lekarne Ljubljana. Gre za 35 milijonov evrov posojila, ki ga Lekarne Ljubljana ne odplačujejo.

Zaskrbljeni državljani in državljanke Ministrstvu za finance javno predlagamo, da naj v odgovoru Komisiji pojasni, da ne gre za državno pomoč, ki bi imela učinek na konkurenco na skupnem notranjem trgu EU, ker zadevno posojilo dejansko ni bilo porabljeno (niti ne namenjeno) izboljšanju tržnega položaja Lekarn Ljubljana, temveč gre za pravni in finančni mehanizem, ki je po svoji naravi nacionalna kulturna posebnost in zato pod spomeniško zaščito Repubilke Slovenije, zaradi katerega se je ta denar takoj ko je bil nakazan Lekarnam Ljubljana, preko verige podjetij pretočil v zasebne žepe.

Da gre za nacionalno spomeniško zaščiteno kulturno posebnost, najbolje dokazuje dejstvo, da se ob molku Agencije za varstvo konkurence ni zdelo smotrno oglastiti niti tožilstvu, niti NPU.

Lekarniška godlja

Zakonodajna godlja je, denimo, ko socialistični lekarnarji cene določajo centralno- plansko in dogovorno.
»Lekarniška zbornicaza zdravila brez recepta priporoča višino lekarniške točke, ki je fiksna, ne glede na ceno zdravila.« (vir: Članek na SIOL.NET)
Hkrati pa je v vsaj približno normalni zakonodaji v 6. členu Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence zelo jasno zapovedano :
»Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Zlasti je prepovedano: - neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje«