Tuesday, October 11, 2016

Politični nerealizmi I.: nepremičninski davek namesto dohodnine

Naslednji izračun je narejen čez palec in na podlagi predpostavk, ki so lahko deloma zavajujoče. Zato ne gre niti za predlog, niti za trditev; ampak za razmišljanje.

Statistika gradbenih dovoljenj razmerje med stanovanjski in drugimi stavbami v kvadraturi že nekaj let postavlja na 60:40. Povprečna velikost gospodinjstva je 2.6 oseb. Pod predpostavko stabilnosti obeh številk bi morali imeti v Sloveniji okoli 650.000 stanovanjskih stavb in 260.000 drugih stavb, skupaj 910.000 stavb (ki so statistično vse enako velike zaradi česar pri izračunu ki temelji na njihovi tržni vrednosti nastane napaka, za katero vemo in jo zanemarimo)

Če v povprečju na stavbo odmerimo 180 evrov mesečnega davka (če se davek odmeri kot odstotek od tržne cene to pomeni, da za manj kvalitetna stanovanja na neuglednih lokacijah lahko plačate 50 evrov, v centru Ljubljane pa 200 evrov - k obojemu plus izjeme in socialne klavzule) - dobimo iz tega naslova 1.9 milijarde evrov.

Takšen izplen nepremičninskega davka pa pomeni, da lahko v celoti ukinemo dohodnino in državljankam in državljanom nikoli več ni treba plačati niti evra iz naslova produktivnega dela.

13 comments:

Žiga Turk said...

Et tu, Libertarec?

Tomaž Štih said...

Klasični liberalizem se ukvarja tako z javno porabo, ki je logična posledica majhne in učinkovite oblasti, kot s strukturo davkov.

Zamenjava davka na dohodek z davkom na lastništvo zemlje je npr. Adam Smithovski koncept - njemu se je zdel davek na produktivno delo ekonomska perverzija in je zagovarjal (predvsem) obdavčitev ekonomskih rent.

Dohodnina se je kot kategorija pojavila relativno pozno, v 19. stoletju. In počasi izrinjala LVT oz PT (land value tax, property tax) do stanja, ko predstavlja večino prihodkov proračuna.

Izračun je sicer narejen za PT, ki je bistveno manj liberalna kategorija od LVT. Slednji bi bil boljši. Zato sem tudi napisal da gre le za razmišljanje. Težko pa bi trdil, da je zagovor dohodnine t.j. davka na produktivno delo liberalnejši od zagovora LVT (?)

beduin said...

Razmišljanje v tej smeri je super. Seveda je preradikalno za naše okolje, a takšna radikalna sprememba koncepta bi bila lahko zelo zanimiva. Vedno se govori o dohodkovni neenakosti, ko pa je vendar premoženjska neenakost bistveno večja. Levičarji bi bili na resni preizkušnji, ko bi se morali do tega opredelit, saj bi s tem ukinili obremenitve dela, obremenili pa bi premoženje. Hitro bi videli, kdo zagovarja delo, kdo pa premoženje.

Pomembno je tudi, da bi s tem stimulirali mrtvi kapital, da se aktivira.

Tomaž Štih said...

Sem popravil naslov, da ne bi kdo dobil zamisli, da gre za podžiganje k večji skupni obdavčitvi ljudi oziroma izplenu za državo, kar ni namen prispevka.

(jm) said...

Mislim. Jebada.

Na prvi pogled se sliši prekleto pozitivno in kako da kažem, socialno pravično.

Upam, da se mi bo tako slišalo tudi na drugi pogled.

David Modic said...

Hmm... tu gre tudi za predpostavko, da so vse nepremicnine vseljene in da jih vecina ni v drzavni/mestni lasti.

Obenem se sicer strinjam, da bi bilo kul nadomestiti dohodnini s PT, vendar je ob prejsnjem razbremenjenju plac (s pokojninsko reformo in tretjim stebrom) prislo zgolj in samo do tega, da so place ostale iste, vlozek za pokojnine pa se je zmanjsal. Cinicno mislim, da odprava dohodnine ne bi pomenila dviga plac, temvec vecji profit za gospodarstvenike.

In kako potem, ko je davek na nepremicnino npr. 100EUR na mesec, clovek, ki zivi v njej pa ima 270 EUR pokojnine? Kaj potem, ko delavka v tovarni, ki ima placo 400 EUR, zivi pa v stanovanju, ki so ji ga zapustili starsi, odvede vsak mesec 100EUR za davke? Ah, ja, naj proda, pa najema, ne? To vodi v nizje cene stanovanj, kar pomeni, da tisti, ki si denimo to lahko privoscijo al pa so malo podjetni, lahko kupijo se par dodatnih stanovanj, najemnino dvignejo za 100EUR, pa imajo kul pasiven income, tisti, ki so jim nepremicnine poceni prodali, pa lahko npr. najemajo kar pri njih, dokler ne zmanjka denarja, pol pa na cesto. Kaj pa si niso ustvarili bolj perspektivnega delovnega mesta.

V koncni fazi se verjetno razhajava v prepricanju, da je dobro ojacati tiste, ki ze imajo, tisti, ki pa nimajo pa naj crknejo. Saj nic ne recem, razumem to stalisce, se pa z njim ne strinjam.
D

Anonymous said...

Država je polna velikih praznih hiš, ki so jih v 70-ih in 80-ih gradili za 3 generacije. Mlade družine pa najemajo 30 letne kredite za lastna stanovanja, ker nočejo imeti tastov in tašč nonstop za vratom. Nepremičninski davek bi sicer ekonomsko pomagal mladim družinam, bi pa bil čustveno naporen za njihove starše, ki bi se morali sprijazniti, da so mali ptički nepovratno odleteli iz gnezda, in prodati ali oddati pol hiše neki drugi mladi družini.

Anonymous said...

ni sicer v zvezi s člankom a imam vprašanje kje se liberalci zbirate kje lahko zvem kraj in čas srečanj baje je včasih bilo to v gostilni sahara

Anonymous said...

khjfjm,

Tomaž Štih said...

Nekaj misli o upokojencih in nepremičninskem davku. Najprej je potrebno razumeti, da nepremičninski davek ni socialni instrument nič bolj od dohodnine in da davki načeloma ne smejo biti pisani na kožo izrazite manjšine. Ko se nekdo vpraša, kaj je z upokojencem, ki ima 270 evrov pokojnine (povprečje je 620 evrov) in stanovanje je boljše vprašanje, kaj je danes s tistim, ki stanovanja nima? Oba sta še naprej skrb socialne službe, ne glede na davke. Pri tem pa je treba razumeti, da dezinvestiranje 120.000 evrov omogoča 20 let dodatne mesečne rente 500 evrov vsak mesec upoštevsjoč inflacijo. Povpr. doba prejemanja pokojnine pa je 18 let. Davek tako spodbuja starost na račun lastnih prihrankov in ne davkov, kar je pozitivno. Davek tudi spodbuja mobilnost. Npr. starost v zelenem Kočevju stane morda 25 evrov. In nenazadnje davek denacionalizira skrb za ostarele. Povprečno gospodinjstvo premore 1.500+ evrov dohodkov. Opravičeno dohodnine lahko s 100 evri pomaga svojim staršem brez, da bi bilo na izgubi. Nenazadnje bodo oni tisti, ki bodo dedovali. Vse to se mi zdi zelo pozitivno v primerjavi s sedanjim stanjem.

Glede dohodnine, ki bi se prelivala podjetjem se to v celoti ne bi zgodilo. Je pa izjemno velik kiks ne opaziti, da se tretjino nepremičninskega davka v resnici iz dohodnin prevali na podjetja. Tisti, ki plačajo več nepremičninskega davka so gospodarstvo (ki dohodnine ne plačuje) in ljudje, ki živijo prek zmogljivosti ali pa imajo nakopičene nepremičnine in jih ne oddajajo niti ne želijo prodati.

V bistvu je to en takšen idealen levičarski davek.

Za razliko od dohodnine pri nepremičninskem davku ne plačajo bolj produktivni,, ampak plačajo več premožnejši.

David Modic said...

Sej ne bi o ostalem, ampak, povprecje je 620? Kaksen argument je to? Sej stekas, da lahko imas 5 ljudi, ki imajo pokojnine 5000 eur in 50 takih, ki imajo pokojnine 250, EUR, pa bo povprecje 681.82EUR, pri cemer ima 91% vzorca pokojnino 250EUR? Argument povprecne pokojnine ne kaze na to, da so ljudje, ki dobivajo 270EUR pokojnine v manjsini.
D

Tomaž Štih said...

Lahko bi bilo tako, kot praviš. Ampak ni. Medijanska pokojnina za Ljubljano je bila februarja 610 evrov, za Slovenijo pa 590 evrov.

Anonymous said...

David Modic, to ni možno, saj je že po trenutnem zakonu razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino za polno pokojninsko dobo 1:4.