Stranke dobro vedo, brez skrbi.
Žal pa smo še vedno ujetniki demokracije, kakršno poznamo. Stranke pač iščejo samo najbolj množicam všečen model. Tako včasih nazivno leve ali nazivno desne stranke ponujajo tudi kakšno povsem svoji usmerjenosti neprimerno stvar.
Pa recimo v proporcialnih sistemih je treba delati kompromise tako na eni kot na drugi strani, če želimo vladati oz. če želimo ministrstva, ne? Pa dobro vemo, kaj prinesejo ti kompromisi. Kot je regla Maggie, nič dobrega ne eni ne drugi strani, saj sta morali obe odstopiti od svojega.
 

Churchill, kmalu po podpisu Münchenskih sporazumov: "France and Britain had a choice between war and dishonour. They chose dishonour. They will have war."

Prav imate, ko pišete, da je Slovenija pred neizogibnimi spremembami.

In Slovenija, tako kot Državljanska lista, ima danes v bistvu izbiro med dvema političnima opcijama:

- ena od njiju se panično oklepa mencingerjanstva in nacionalnega interesa v vseh pojavnih oblikah, preko obeh pa želi neizogibne spremembe prestaviti karseda daleč v prihodnost, po možnosti šele v čas po smrti njenih najvidnejših protagonistov(Churchillov "dishonour")
- druga je pripravljena že danes stopiti na tisto težjo pot, pot takojšnega soočenja z neizogibnim (Churchillov "war").

S tem imamo torej opravka. Razlika med dvema možnima izbirama Državljanske liste je danes v marsičem podobna razliki med Chamberlainovo in Churchillovo izbiro. Na eni strani "appeasment"
in umetno "vzdrževanje miru do nadaljnjega", na drugi strani pa brezkompromisno soočenje z resnico in takojšnje ukrepanje.

ZDAJ ali nikoli. Ni druge variante.
 

@Anonimni
Švicarji imajo tudi proporcionalni sistem, pa jih to ne ovira pri tem, da ne bi bili uspešni.
 

Število reguliranih poklicev po državah EU/EEA (sortirano; mi smo 3!):

PL: 367
CZ: 333
SI: 254
UK: 219
AT: 211
SK: 179
IS: 175
ES: 174
LI: 170
GR: 167
CH: 155
IT: 153
DE: 152
DK: 150
FR: 150
NO: 147
PT: 146
BE: 138
MT: 136
NL: 134
IE: 122
FI: 119
HU: 118
LU: 105
BG: 101
SE: 91
RO: 90
CY: 89
LT: 67
LV: 50
EE: 46

Vir: http://ec.europa.eu/internal_market/qualifications/regprof/index.cfm?fuseaction=regProf.home
 

Zdi se mi, da močno podcenjuješ demonstracijski učinek, ki bi ga vseeno imel sprejem pokojninske reforme, kljub njenim pomanjkljivostim in kljub temu, da v prvem letu prihranka ne bi bilo veliko. Racionalizacijo ex post tipa "nič ni škoda za zavrnitev, ker je bilo z njo narobe to in to" bi prej pripisal Erjavčevi demagogiji.
 

Da nam morajo Avstrijci nastaviti ogledalo in napisati neizogibno resnico, ki je v naših medijih (vsaj mainstream ne) zlepa ne bomo nikoli videli.

Članek v nemščini

Mislim, res bi ga bilo treba prevesti in pridobiti dovoljenje za objavo. Vsaj kar se prvega tiče, lahko (so)prispevam tudi sam.

Drugače pa, imaš k članku kaj za dodati?
 

In kakšen demonstrativen učinek bi imela "reforma", ki bi problem prestavila le za nekaj let?

Ironija je v tem, da bi dejansko - zaradi vpliva Kučana in podobnih, Jankovič imel najmanj ovir pri sprejemanju teh radikalnih - a nujno potrebnih reform. Odpora sindikatov ne bi bilo, mediji bi ga slepo podpirali - kot so ga do sedaj...

Ima pa ovire v svoji glavi.

Problem, ki bi nastal je, da se bo vsaki drugi kombinaciji, metalo polena pod noge.
 

@bonifacij: Ali je res treba dokazovati, da velik del finančnega sistema temelji na videzu/pričakovanjih, vključno z ocenami bonitetnih agencij, ki se DIREKTNO prevedejo v ceno posojil, tudi tistih za hipotetičnega običajnega kupca stanovanja v Sloveniji v letu 2012?
 

Slaba primerjava, poleg tega je Churchill WW2 dobil, in sicer z nekonvencionalnimi metodami - potem ko je pri Galipoliju povzročil najhujši zavezniški polom v WW1 s tradicionalnim pristopom. Iz zgodovine se namreč učimo, ali pa tudi ne. Zato se nekatere zmote vztrajno ponavljajo (najprej tragedija, nato farsa... nato zopet tragedija, ker smo na prvo iteracijo že pozabili). Te "vojne" ni mogoče dobiti, oz. je rezultat znan vnaprej (The Coming Dark Age, M. Widdowson), zato je nesmiselna. Kadar "ni druge variante" (kar se sicer bere kot imperativ iz Doktrine Šoka N. Klein), smo lahko prepričani v polom le-te (always have a plan B - and if possible C,D and E). Stephen Hawking ima kar prav, ko pravi, da je naslednjih 200 let kritičnih za obstoj človeštva (http://bigthink.com/ideas/21570) kontinuiteta družbeno-ekonomskega sistema iz viktorijanske dobe pa na naše možnosti gotovo ne deluje blagodejno. Kar je potrebno v tem trenutku je razmišljanje in delovanje zunaj utečenih miselnih dogm, kot sicer vedno v zgodovini. Seveda pa se lahko tudi strinjamo z Fukuyamo, da smo na koncu zgodovine ter da pred tem kar je, ni bilo nič in da tudi po tem ne bo nič (a definition of God as well...).
 

Če smem malo govoriti iz mojih izkušenj in prakse sem pri vizionarskem razmišljanju izven utečenih vzorcev v Sloveniji pogosto ugotovil, da največ takšnih mislecev nima ama baš absolutno nobenega pojma ali izkušenj o teh istih utečenih vzorcih in da je ravno popolno neznanje gonilo razmišljanja izven njih.
 

@tamnais:
Widdowson, Hawking, N. Klein, Fukuyama ?

Vse skupaj zamenjam za enega Churchilla, ki zna v pravem trenutku potegniti pravo potezo. Neskončno zatekanje v črnogledi high-intelektualizem Fukuyame, Chomskega in Žižka lahko na papirju sicer prinese fantastične teoretične rešitve, ampak življenje je vse kaj drugega kot sociološka teorija. Sicer pa niti ni časa za to. Danes je trenutek za odločitve. In če je celotna zgodovina sestavljena iz neskončnega niza pravih in napačnih odločitev, je le čas tisti, ki pokaže, katera odločitev je bila prava in katera napačna. Odločitvam samim pa se ni mogoče izogniti, ker če jih ne sprejmemo, jih itak sprejme nekdo drug namesto nas. Zato jih je bolje sprejeti, kot ne sprejeti. V tem smislu torej ni druge variante: odločitve so nujne.

Kar se pa tiče Hawkinga - tip je ob koncu knjige Space in a Nutshell oznanil svojo fantastično vizijo odrešitve človeštva v naslednjih 200 letih: v svoji omejeni materialistični perspektivi je človeško zavest in inteligenco direktno povezal z velikostjo možganov. Ergo, človeštvo lahko napreduje le z (fizično) nekajkrat večjimi možgani. Na žalost se tu pojavi problem, kako bi eno tako supermožgansko dete z nekajkrat večjo lobanjo sploh lahko splezalo iz maternice ? Če želimo ohraniti sistem človeške reprodukcije približno enak kot v zadnjih 200.000 letih, bi to pomenilo, da bi bilo treba tudi ženskam ustrezno genetsko modificirati nožnice. Ampak če genetsko povečamo ženske nožnice, ali ne bi to pomenilo tudi, da moramo na enak način povečati penise moškim, saj v nasprotnem primeru teh ogromnih zevajočih vagin novega človeštva sploh ne bi bilo možno spolno zadovoljiti ? Tu se pojavlja torej kup težkih teoretskih vprašanj... Bi bil Hawkingov novi homo sapiens torej človek z eksponencialno večjimi možgani in penisom sinjega kita ? No, v tako temeljne freudovsko-seksološke dileme Hawking res ne zaide. Namesto tega ponudi čisto, znanstveno alternativo: da bi se izognili gornjim problemom, naj se zarodki novega homo sapiensa z ustrezno povečanimi možgani vzgajajo kot gljive v za to ustrezno pripravljenih inkubatorjih, brez kakršnekoli potrebe za materjo in očetom. Tako se naj torej vzgoji novi rod človeštva, z ustrezno povečanimi možgani, a brez kitovskega penisa, in ta naj bi razrešil vse svetovne probleme. Tako Hawking.

Dečko naj se drži teoretske fizike, tam je dober. Razumem pa, da mora na nek način prodajati svoje knjige tudi s takimi smešnimi sociološkimi vložki za rajo - kvantna mehanika, p-brane, M-teorija in podobne zverine pač niso za vsakogar.
 

Vse naše ideološke norosti, ki si jih Tomaž naštel na veliko propagirajo naši mediji, to je zelo pomemben faktor, težko je najti second opinion v SRS. In kar je najbolj žalostno pogosto tudi v člankih, ki naj bi bili po definiciji novice, torej brez navajanja mnenj. Nekateri so bolj neposredni (Dnevnik, Mladina, POP TV), nekateri manj (Delo). V Delu boste ves čas brali, kako država nujno mora poganjati gradbeništvo, tudi v današnjem (kako je infrastrukturna gradnja idealna spodbuda za gospodarstvo). Sicer načelno to ne bi bilo slabo, ko bi se zadeve odvijale transparentno brez kartelnih dogovorov in pajdaškega podeljevanja poslov. Tako tistih tako opevanih multiplikativnih efektov ni, oz. so negativni (zadolževanje, neplačevanje podizvajalcev, propadanje manjših podjetij). V delu lahko tudi redno berete o samopreskrbnosti kot izgovoru za ohranjanje nekonkurenčnost, o preganjanju in izigravanje tujih vlagateljev, o prisilnem dohodkovnem izenačevanju in ostalih anomalijah, ki si jih naštel.

http://nisemlevicar.blogspot.com/2011/12/sovrazni-govor-1-casopis-delo.html

http://nisemlevicar.blogspot.com/2012/01/eviva-komunizma-casopis-delo-zopet-v.html

Tudi desni mediji (Reporter, Demokracija), ki sicer govorijo odkrito o tržnem gospodarstvu, ko gre za centralno-planske in kriminalne posle njihovih ikon, zamižijo na eno oko in častijo svete podobe naprej.

Ehjavec je imel prav, ko je govoril o hrenovki.
 

"Na pravo stran bo šel. Saj je rekel, da je za Slovenijo. Če je res za Slovenijo, se bo združil z Zoranom."
Stanovnik o tem, v katero koalicijo bo vstopila Lista Virant

Joj kam smo prišli. Ponavadi ignoriram senzacionalizem in hujskaštvo,(prav zato me Stanovnikovi samogovori polni razrednega boja niti ne ganejo več) vendar me te besede kot volilca Vaše liste navdajajo z nelagodjem.
Ali naj razumemo to izjavo kot popolno izničenje logike klasičnega liberalizma znotraj liste GV in ponovno prevlado ideoloških delitev na "prave" in "neprave"?

Ugotavljam da kljub neki razgledanosti mnogo česa v Sloveniji ne razumem več.

Tomaž želim vam veliko razsodnosti in kritičnega očesa tudi v prihodnjosti.
 

Prisel je dan obletnice znamenitega pobega iz drazgos. Tuerk in ostala falanga zmagovito in prav agresivno delijo narod na dobre v srcu in taktizerje. Glede na uradne govore je ocitno, da so ponorel. Upam, da jim zabijete kajlo.
 

Hvala.