Sreda, september 03, 2008 15:19
Kvaliteten novinar mora poleg osnov ekonomije osvojiti tudi temelje pravne kulture. V najslabšem primeru pa mora vedeti, kje so meje njegovega znanja oziroma kdaj bi se bilo pametno pred oddajo posvetovati s pravniki. Poglejmo si nekaj cvetk iz afere Patria ki kažejo, kako bi se kvaliteta poročanja medijev lahko dvignila, če bi slovenski novinarji izpolnjevali ta pričakovanja.Novinar finske YLE Magnus Berglund je dal nekaj izjav, ki so pravno gledano zelo sporne.
1. Magnus Berglund je povedal, da bo dokumente, ki obremenjujejo Janeza Janšo razkril šele pred sodiščem v začetku prihodnjega leta.
- Pred kakšnim sodiščem bo razkril dokumente o Janezu Janši? Pred finskim kazenskim sodiščem našega premiera ščiti diplomatska imuniteta. Edini možen postopek zoper Janeza Janšo je pred slovenskim sodiščem.
- Kako Magnus Berglund lahko ve, kdaj naj bi stekli sodni postopki (pred slovenskimi ali finskimi sodišči), če pa je zadeva, tako na Finskem, kakor tudi v Sloveniji šele v fazi policijske preiskave in še nikjer ni prišla niti do faze sodne preiskave?
2. Magnus Berglund pravi, da bo za zaščito vira dokaze predložil sodišču.
- Kako si predstavlja, da bo dokaze predložil sodišču in ne finskim organom pregona (tožilstvu in policiji)? V kazenskih postopkih obtožbo (obtožnico) pred sodiščem zastopa tožilstvo, ki predlaga dokaze in dokazuje obdolženčevo krivdo. Tožilstvo pa predlaga dokaze s katerimi razpolaga. V nobeni evropski državi nobeno sodišče ne kliče na tožilski podij novinarjev, ki na TV zatrjujejo, da imajo dokaze, da bi obtoževali obdolžene in zoper njih razkrivali dokaze, to velja tako za fazo sodne preiskave, kakor tudi za samo fazo glavnega sojenja.
- Zakaj naj bi bil njegov vir bolj zaščiten, če bo predložil dokaze sodišču? Finski organi pregona so eni najbolj učinkovitih, delujejo zelo dobro in bodo vedeli, kako ščititi vire. Nimajo nobenega interesa kogarkoli utišati.
in
3. Finski novinar je Janezu Janši v intervjuju za Dnevnik predlagal, naj toži Patrio.
- Toda odškodninsko odgovornost vedno nosi tisti, ki blati in ne njegov (morebitni) vir.
2. Tega tudi jaz nisem najbolje razumel, lahko pa, da je problem v tem, da je novinar zaradi odgovarjanja v tujem jeziku zadevo nekoliko poenostavil. Vprašanje, kako bi v angleščini kak naš novinar razlagal specifike naših postopkov. Po moje je mislil povedati, da vira ne bo izdal, ker bi potem ta vir, ki je domnevno blizu preiskavi, lahko odgovarjal zaradi "uhajanja" informacij.
3. To je res, verjetno pa se novinar tu sklicuje na (še nerazkrite) papirje Patrie, v katerih se (domnevno) pojavlja JJ. Torej v smislu - "pojavlja se v dokumentih Patrie kot prejemnik podkupnine, mi smo to le povzeli, pa naj toži Patrio, če bo dokazal, da to ni res, pa naj potem oni odgovarjajo, zakaj se je njegovo ime znašlo na takšnem seznamu".
ne verjamem, da je blatenje dobrega imena definirano kot navajanje dokumentov za katere je z veliko verjetnostjo mogoče sklepati, da so kredibilni.
Če ima informacije iz različnih virov in iste informacije preverjene na različnih koncih, potem ne razumem zakaj dokumentaije ne da v javnost. Multipartitnost virov je najboljši način prikritja identitete.