Ponedeljek, julij 14, 2008 10:10
UNIVERZALNOST TEMELJNIH ČLOVEŠKIH VREDNOT

Različnost nas bogati. Svetovne kulture so v stoletjih ustvarile bogastvo vzorcev, ki njihovim pripadnikom omogočajo različne stopnje blaginje in miroljubnega sožitja. Stiki posameznikov iz različnih okolij so zato prvovrstne priložnosti za učenje.

Kdor zna presejati zrnje od plev in v vsaki kulturi prepoznati dobro in slabo ter se iz obojega kaj naučiti; se teh stikov vedno veseli.

Ko sem kot mlad diplomant zapustil Slovenijo, trdno odločen, da bom uspel in pripravljen, da se novemu okolju pustim učiti, mi je večkulturni Munchen dal najboljše, kar lahko svetovna metropola ponudi mlademu človeku.

Zaposlil sem se v izrazito mednarodnem kolektivu. V podjetju smo delali mladi iz vseh vetrov. Z Balkana, iz zahodne Evrope, iz anglosaksonskih dežel, iz južne in centralne Amerike, Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda.

Skozi mladostna popivanja in pozno veseljačenje po munchenskih Biergartnih (obvezni sestavini tega lepega obdobja), sem se naučil najpomembnejše lekcije mojega življenja. Ljudje so povsod po svetu enaki. Obstajajo univerzalne človeške vrednote. Veselje, odprtost, dobra volja in pozitiven odnos sta povsod nagrajena; ignoranca, hinavskost, jamranje in agresivnost pa povsod nezaželena.

Lokalne družbene kontrole, ki zaradi različnih interesov protokolirajo izražanje naših temeljnih človeških občutij ne izničujejo univerzalne narave naših vrednot.

V svobodni, zahodni družbi se pokaže, da med "nami" in "njimi" ni razlik.

To spoznanje spodbuja k razmiselku o obstoju (vsaj hipotetičnih) optimalnih načinov urejanja družbe.

SPOPAD CIVILIZACIJ ALI KONFLIKT MED STARIM IN NOVIM?

Samuel P. Huntington v svoji tezi o spopadu civilizacij pravi, da bodo religiozne in kulturne razlike v prihodnje poglavitni vir konfliktov v svetu.

Religija in kultura pa nista del univerzalnih temeljnih človekovih vrednot, ampak mehanizma njihove regulacije, ki zagotavljata vzdrževanje razmerij moči v družbi. Spopad o katerem piše Huntington torej ni nič novega. Poteka v vsaki družbi. To je spopad med starim in novim.

Da bi se zahod spopadel z drugo civilizacijo, bi ta dejansko morala obstajati. Bolj kot zremo v svoje nasprotnike, očitneje je da zremo v svojo preteklost. Bolj kot spoznavamo pomankljivosti nerazvitih, bolj v njihovih sedanjih politikah prepoznavamo svoje nekdanje napake.

Obstaja le ena civilizacija. Človeška civilizacija.

Problemi med zahodom in drugimi deli sveta izvirajo iz naše naprednosti in njihove zaostalosti. Izhajajo iz naše enakosti, ne iz naše drugačnosti.

Njihovo sovraštvo do zahoda ni posledica drugačnih vrednot; ampak samoobrambni mehanizem elit, ki protokolirajo obnašanje posameznika. Na ta način preprečujejo spremembe, ki posameznika osvobajajo.

DOBRO ŽIVLJENJE SI JE TREBA ZASLUŽITI

Propad rimskega cesarstva in zdrs Evrope v srednji vek nas učita, da napredek človeštva ni samoumeven. Potrebno si ga je zaslužiti.

Na zahodu nismo rojeni pod srečno zvezdo. Svoje blaginje ne dolgujemo ne bogu, ne drugim narodom. Zgradili smo jo sami. Naša ustvarjalnost tudi ne siromaši drugih delov sveta.

Naša sposobnost zgraditi in poslati raziskovalno vozilo na Mars drugim kulturam ne preprečuje storiti enako. Zahodni potrošnik lahko porabi več od afriškega zato, ker ustvari več od afriškega; ne pa na njegov račun.

Potrošniška družba ni znak našega moralnega propada in razkroja, ampak ravno nasprotno, znamenje naše velike blaginje, svobode in duhovnega bogastva. Imamo jo zato, ker smo si jo s trdim delom in pravilnimi odločitvami v preteklosti zaslužili!

Vendar ni bilo vedno tako. Tudi mi smo bili nekoč na razvojni stopnji Bližnjega vzhoda ali Afrike. Zatirali smo ženske in zažigali čarovnice, da bi si podredili njihovo seksualnost. Zakrivili smo številne pokole, da bi umorjene oropali njihovega premoženja. Omejevali smo pravice do svobode govora in tiska, da bi lažje vladali. Z ognjem in mečem smo širili religijo, da bi duhovščina še naprej uživala blaginjo na račun drugih, ki se jim je zdela samoumevna.

In za vsako oviro človeški svobodi smo imeli zelo inovativne odgovore, zakaj je nujno potrebna za obstoj sveta, kot smo ga poznali.

Ko smo ovire svobodi posameznika odstranili se je svet, kot smo ga poznali res zrušil, kot so napovedali branilci starega.

In kaj potem?

GOSPODARJI SVOJE USODE

Razumeti rojstvo zahodnega klasičnega liberalizma in svobodnega kapitalizma pomeni razumeti našo zgodovinsko osamljenost.

Mi nikoli nismo poznali razvitejših.

Ni bilo tistih, ki bi nam dali antibiotik, ko je morila kuga. Ni bilo tistih, ki bi nam priskrbeli hrano, kadar nam je suša opustošila pridelek. Ni bilo tistih, ki bi nam dali kredite ko smo potrošili več kot smo ustvarili. Ni bilo tistih, ki bi poslali modre čelade da se prepreči ali omeji vojne. Ni bilo padal z neba ob naravnih katastrofah.

Prisiljeni smo bili sami poskrbeti zase.

Zato smo lažje razvili inštitucije, ki nam danes vse to omogočajo. Lažje smo razumeli, zakaj jih potrebujemo.

SOCIAL- TOTALITARIZMI IN ODVISNOSTI

Napake, ki smo jih na tej poti delali so podobne tistim, ki jih manj razvita okolja delajo danes.

Nismo se mogli počutiti revne, ker na svetu ni bilo bistveno bogatejših. Ni bilo bolj razvitih, ki bi jih naše elite obtožile izkoriščanja in okrivile za vse naše težave ter se razglasile za branik obrambe naše skupnosti.

Zato smo si razlike in izkoriščanje omislili kar znotraj družbe. Rodile so se mračne social-, nacional- in anti- ideologije, katerih posledice čutimo še danes.

Nosilci teh ideologij so pozabili, da smo na zahodu ustvarili najboljše pogoje za blaginjo ljudi na planetu tudi zato ker se nismo mogli zanesti na druge. Ko so zahodni družbi odvzeli to ključno sestavino, so povzročili mini srednji vek. Kratko obdobje vladavine teh ideologij je na zahodu povzročilo recesijo in zaostajanje tistih družb, ki so si jih nosilci teh ideologij uspeli podrediti.

Analogno ustvarjanju odvisnosti ne-razvitih od razvitih, se je znotraj teh soci- družb vzpostavljalo apatičnost in neodgovornost, ki bi ji lahko rekli odvisnost od države.

Zdravljenje te odvisnosti je eden najbolj bolečih procesov, ki danes potekajo znotraj zahodnih družb, social- ideologi pa ostajajo veliki zagovorniki transferov manj razvitim kulturam.

KDO NAJ SE SPREMENI?

Razlike med bogatimi in revnimi na svetu ne kažejo napak bogatih, ampak revnih. Ne pomenijo potrebe bogatih, da nekaj storijo pri drugih, ampak nujo revnih, da nekaj spremenijo pri sebi.

Te razlike ne kažejo, da je z našo (neo)liberalno kulturo ali z našim svobodnim kapitalizmom karkoli narobe. Ravno obratno. Kažejo nam, da naš sistem deluje boljše od alternativ.

Če iskreno želimo pomagati revnim, bi se morali namesto spraševanja kaj je narobe z našo kapitalistično, (neo)liberalno, potrošniško, demokratično družbo začeti spraševati, kaj je narobe z vsemi ostalimi?

Namesto spraševanja kaj bi mi morali spremeniti ker imajo drugi probleme se raje vprašajmo kaj bi morali pri sebi spremeniti tisti, ki imajo probleme? Da bi bili tako uspešni kot smo mi.

Ko sem pred leti potoval po centralni Ameriki in opazoval kolibe iz blata, nasade kaktusov in razpadajoče avtomobile so se mi tamkajšnji prebivalci zdeli revni. Dokler jih nisem osebno spoznal in uvidel, da pravzaprav živijo bistveno boljše od svojih staršev. Kaj je potem tisto, kar jih dela tako revne in uboge?

Naš obstoj.

Če ne bi bilo nas, bi bili bogati. Ker se ne bi imeli s kom primerjati.

Smo krivi, ker obstajamo?

GOVORI UGLAJENO IN NOSI S SABO VELIKO GORJAČO

(Neo)liberalizem in kapitalizem sta nam v tristo letih omogočila napredovati hitreje, kot nam je to uspelo v preteklih tri- tisoč letih.

Rešila sta nas idejnega suženjstva religioznim dogmam in dejanskega suženjstva fevdalnim gospodarjem. Odtlej delamo zase in za zadovoljevanje svojih lastnih potreb. Naše otroke v življenju ovirajo le še tiste ovire, ki smo jim jih na pot postavili sami. Ker nismo znali bolje. Svobodna znanost krepi naš položaj gospodarjev planeta do stopnje, ko se začenjamo zavedati tudi odgovornosti našega upravljanja z njim, demokracija pa nam omogoča miroljubno evolucijo družbe.

Sprejetje vrednote posameznikovega svobodnega in suverenega odločanja o svojem življenju, lastnini in sreči in njegove odgovornosti za posledice svojih odločitev; je sprostilo njegov ustvarjalni potencial in ustvarilo blagostanje zanj in za vse nas.

Zaostalim kulturam lahko ponudimo naše najboljše recepte spoštovanja univerzalnih vrednot, ki so skupne vsemu človeštvu - vladavino prava, kapitalizem, ločitev vere in države, (neo)liberalizem, demokracijo, svobodno znanost, potrošniško družbo, enakopravnost med spoloma in globalizacijo.

Ker smo nekatere poti v preteklosti že prehodili jih lahko tudi opozarjamo na napake. Na brutalnost socializma, zablodo veliko- socialne države, nesmiselnost rasizma, krutost religioznega fundamentalizma in drugih destruktivnih ideologij.

Toda njihova svobodna izbira mora biti, koliko naših nasvetov bodo upoštevali. Koliko bodo odprli svoja srca in glave in se bili pripravljeni česa naučiti od nas. Jih bo naša različnost obogatila? Bodo pripravljeni dati svoja življenja v boju proti lastnim elitam, da bi postali svobodnejši? Ne vemo. Zagotovo vemo le, da bodo to pot morali prehoditi sami.

Ostanimo torej zvesti svojim načelom in jim pustimo, da s svobodo izbire lastne poti prevzamejo tudi odgovornost zanjo.

Vodimo z njimi uglajen medkulturni dialog in (za vsak primer) nosimo s sabo veliko gorjačo.
 

Komentarji:
Članka, ki bi bolj razkrival avtorjevo pomanjkljivo izobrazbo, že dolgo nisem prebral. Iskrene čestitke!
# poslal Anonymous Anonimni ob 14.7.08
 
Odličen zapis! Le želim si lahko, da bi ga prebralo kar največ ljudi in se nad njim tudi močno zamislilo.
# poslal Anonymous Sunshine ob 14.7.08
 
Dobro napisano. Malokje lahko v slovenščini beremo prispevek, ki ni napisan skladno z uveljavljenim črednim nagonom.
# poslal Anonymous Mr.m. ob 14.7.08
 
Čestitam za odličen članek. Kdaj bomo takšne prispevke lahko brali v slovenskem časopisju?
# poslal Anonymous Anja ob 14.7.08
 
Prosim gospoda Štiha, da definira tale njegov "mi" v njegovem članku. Kdo je ta mi ? ZDA ? EU ? Milton Friedman s prijatelji ?
# poslal Anonymous Anonimni ob 14.7.08
 
Odlično. Zakaj ne objaviš v kakšni reviji?
# poslal Anonymous Jani K. ob 14.7.08
 
Overdose treznega razmišljanja.

Takšnih količin pa ga enostavno nismo vajeni:)
# poslal Anonymous Luka Veliki ob 14.7.08
 
V kontekstu članka z mi označujem generacije nosilcev zahodne kulture, ki jo opisujem v članku.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 14.7.08
 
Takšnega demagoškega zmazka pa že dolgo ne. Verjamem da v ta tvoj pravljični koncept ne sodijo dejstva, kot so izkoriščanje poceni delovne sile in ropanje surovin z strani "nosilcev zahodne kulture". Konec koncev če groziš in udarjaš z "gorjačo" se nikar ne čudi, če ti prileti kakšno letalo v nebotičnik.
# poslal Anonymous komunistoban ob 14.7.08
 
Pri ceni 150 dolarjev na sodček bolj slabo ropamo nerazvite; če bi sledili tvoji logiki (pa ji ne) bi rekli, da se dogaja obratno in da OPEC ropa razviti svet.

Delovna sila ima svojo tržno ceno; zahodno povpraševanje jo zvišuje. Nisem še slišal za primer, da bi se zaradi prihoda zahodnih vlagateljev pocenila in bi delavci prej zaslužili bajno. Kdo bi jim pa to plačal in zakaj, če pa so prej proizvedli še manj?

Poznam pa veliko primerov, ko so zahodne tovarne mlade rešile kriminala, prostituiranja in beračenja na ulici.

V nasprotju s prepričanji nekaterih, da se ljudem v tretjem svetu cedita med in mleko in mi pridemo in vse uničimo; je pogosto ravno obratno.

Gorjačo pa je dobro imeti s sabo, ker -kot si pravilno ugotovil- iracionalnosti druge strani na žalost ni mogoče izključiti. In kdor ne želi biti žrtev se mora biti pripravljen učinkovito braniti.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 14.7.08
 
"Zakrivili smo številne pokole, da bi umorjene oropali njihovega premoženja."

Se ti ne zdi, da sta kolonializem in imperializem bistveni politiki, ki sta tistemu delu sveta, ki ga imenuješ Zahod, omogočili njegov gospodarsko-politični primat?

In zakaj govoriš v pretekliku? Ali se gospodarsko-politični primat Zahoda danes ne zagotavlja več s poboji nedolžnih?
# poslal Blogger Marko ob 14.7.08
 
Epizoda kolonij je bolj posledica vzpona zahodne kulture, kot pa njen vzrok. Za današnji uspeh zahoda je nebistvena; je pa zato toliko bolj bistvena kot izgovor. Za preusmerjanje pozornosti z resničnih vzrokov za neuspeh tistih ki so se osamosvojili, pa danes živijo slabše kot ko so bili evropska kolonija.

Nemčija je bila po drugi svetovni vojni porušena in nikoli ni imela omembe vrednih kolonialnih ozemelj. Z izjemo Balkana (vključujoč Slovenijo). Smo bili Slovenke in Slovenci izkoriščeni za razvoj Nemčije, ali pa je morda Nemčija zaslužna, da naša država sodi med razvitejše narode? Nemška prednost je bila v njihovi ureditvi in kulturi, ne v kolonialnem izkoriščanju.

Nekdanje kolonialne velesile Španija in Portugalska ne veljajo ravno za zahodno avantgardo. Tudi Velika Britanija je bila pred reformami Margaret Thatcher gospodarski bolnik Evrope; z inflacijo, redukcijami elektrike, pomanjkanjem banan in vsemi ostalimi pojavi, značilnimi za gnijoče socialne birokracije. Razcvetela se je šele po liberalnih gospodarskih reformah.

Po drugi strani pa so ZDA nekdanja evropska kolonija. Tudi nekdanji koloniji Avstraliji ne gre ravno slabo.

Ustvarjalni potencial zahodnh narodov se (merljivo) realno podvoji vsakih 15 - 20 let in že 50 let se nismo bojevali med sabo (Švicarji pa že 300 let). V tem je resnična moč zahodne kulture.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 14.7.08
 
V Švici je divjala vojna nazadnje leta 1847, vojska pa je pobijala ljudi še leta 1932.

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Switzerland_as_a_federal_state
# poslal Anonymous Anonimni ob 14.7.08
 
Odličen članek in utemeljitve v odgovorih na izzive. Tole spada v sekcijo Evergreen. :-)
# poslal Blogger denis bider ob 14.7.08
 
V Švici so se kantoni res spopadli tudi leta 1847, kot si me pravilno opozoril. Bi pa vendarle opozoril na tale del opisa vojne med kantoni -
"It lasted less than a month, causing fewer than 100 casualties."
- iz tegale se razbere, da najbrž gospodarske posledice niso bile tako hude.

Vojna je sicer brutalen poseg v gospodarstvo. Mobilizacija, vojna ekonomija in številni drugi ukrepi že pred rušenjem uničijo številne nevidne ekonomske povezave, ki jih je po vojni treba ponovno vzpostaviti. Vsak v spopadih ubiti pa je trajna izguba za ekonomijo.

Oboroženi spopad je najslabše, kar se lahko gospodarstvu zgodi.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 14.7.08
 
Ker nimam ne časa, ne želje, da bi podrobneje členil avtorjev tekst, si bom dovolil par mimobežnih opazk:

- avtor naj tekst čim prej cenzurira pred socialnimi antopologi, sociologi, sociologi kulture in podobnimi profesijami, ker bodo ob branju padli s stola; eni zaradi smeha, drugi zaradi čudenja tipa pa dali je to moguče?
- pred izleti v napletanje o civilizacijah in kulturah mu iskreno polagam na srce, da za božjo voljo vzame v roke kako uvodno antropološko knjižico
- tam bo morda opazil, da so njegove misli nenavadno podobne mislim kolonialistov - zaostale kulture, stopnje razvoja, "gorjača" - vse je tukaj
- tam bo morda opazil, da nekak le ne gre govoriti o eni in edini mogoči smeri razvoja, že zaradi tega, ker med kulturami vseeno obstajajo pomembne razlike v vrednotah, predvsem pa v njihovi hierarhiji; primerja naj recimo japonsko, ki je potrošniška družba par excellence, vrednote e.g. razmerje med posameznikom in kolektivom, pa precej drugačne kot tisto, ki naj bi bilo zahodno
- prvovrstno sprenevedanje je trditev, da "zahodne" države nimajo nič z bedo t.i. tretjega sveta. Da, niso otroci, ki nimajo usode v svojih rokah, a "zahod" je zaradi politično-ekonmskih interesov več kot pripravljen "pomagati", da ostanejo zaostali.; če mu tako paše.Avtorju priporočam, da se poglobi v bleščeče primere "zahodnega" altruizma, kot sta recimo Nigerija ali Kongo.

Skratka: tekst je epohalen, ker si res nisem mislil, da lahko leta 2008 nekdo napiše nekaj takega in - očitno - celo resno misli. Fenomenalen prikaz odpovedi našega šolskega sistema, ob kateri se mi poraja le tista misel, da je tistemu, ki se iz zgodovine ničesar ne nauči, usojeno, da ponavlja njene napake.
# poslal Anonymous Anonimni ob 14.7.08
 
"Oboroženi spopad je najslabše, kar se lahko gospodarstvu zgodi."

Vojna v Iraku je za ZDA odličen keynesianski ukrep.
# poslal Anonymous Marko ob 14.7.08
 
Moje pohvale za odličen zapis!

Bi pa veljalo opozoriti tiste komentatorje, ki govorijo o slabostih kolonij, da so danes tista območja, ki so ostala kot kolonije na lastno željo, preskočile nekaj teh tipičnih razvojno težavnih faz, značilnih za nerazvite: od vzpostavljanja vladavine prava, učinkovitega davčnega sistema itd. Danes imajo ta območja najvišji GDP/preb. na svojem območju, npr. Reunion v Afriki, Francoska Gvajana v Južni Ameriki, itd.
# poslal Blogger verbatim ob 14.7.08
 
zelo lepo!
# poslal Anonymous Andrej ob 15.7.08
 
Nikjer v tekstu ni navedeno, da obstaja le ena pot razvoja. Navedeno je, da so določene poti napačne. Ker so se povsod kjer so jih preizkusili, v vseh obdobjih in kulturah, izkazale za neuspešne.

Druge kritike niso vsebinske in zato nanje ni mogoče odgovoriti. Kritikom bi toplo priporočal branje tujih avtorjev. Tam se bodo s takšnimi razmišljanji srečevali pogosteje, kot v svojem okolju. Strinjam se, da je to velika pomankljivost naših državnih univerz in menim, da bodo zasebne univerze to izboljšale.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
"Kritikom bi toplo priporočal branje tujih avtorjev"

ker gre za (socialno) antropološke teme (kultura, civilizacija, univerzalne vrednote...), te sprašujem,katerega relevantnega avtorja pa si prebral?

Malinowski? Mead? Levi-Strauss? Leach?

Na katere avtorje se ti sklicuješ in njihove reference? Če jih bereš, ti jih verjetno ne bo težko našteti, ali pač?

btw s tem ko govoriš o stopnjah razvoja in deliš družbe na zaostale in razvite, iz logike same, implicitno gradiš na eni poti razvoja (to je - na enem metru, ki je za vse enak). Takoj ko pot ni več ena (ni istega metra), je nemogoče govoriti o zaostalih kulturah, družbah, civilizacijah... Seveda pa je najbrž iluzorno pričakovati, da se boš zavedel, da je tvoj meter čisti etnocentrizem.
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
Članek je skoraj tako dober, kot so odlični odgovori levičarjev, ki jih je pisanje spravilo v jok, haha!

Toliko impulzivnih reakcij nisem videl ze lep cas, vse pa na iste slaboumne mantre o "izkoriscanju zaostalih", "več poteh razvoja", "ropanju surovin" in podobnih jajcih.
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
Ne vidim pametnega razloga, da bi konkretne primere zaostalosti (npr. neenak položaj žensk) dojemal kot drugačnost, razen v domeni diplomacije. Pa to ne pomeni, da ne priznavam obstoja alternativ; le, da ne verjamem, da v tisto smer obstajajo, ker smo to že poskusili. Ženskam nekako ni bilo všeč. Ne bi razmišljal v smeri "to so bile NAŠE ženske, ne pa NJIHOVE ženske", ampak bolj v smeri "obstaja meja, do koder je smiselno in praktično relativizirati in tista od koder je to teoretska možnost".
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
Učinke vojne na gospodarstvo so podobni učinkom subvencij podjetjem. Ponekod so izrazito vidni, toda vedno je treba nanje gledati celovito; ne le na proizvajalce orožja, ampak na celotno gospodarstvo (t.j. tiste, ki vojno plačujejo).
Če tako pogledaš na zadevo hitro ugotoviš, da ne obstaja takšna stvar, kot je ekonomsko koristna vojna.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
Učinki znižanj davkov na gospodarstvo so podobni učinkom subvencij podjetjem. Ponekod so izrazito vidni, toda vedno je treba nanje gledati celovito; ne le na podjetja, ampak na celotno gospodarstvo (t.j. tiste, ki ta znižanja davkov plačujejo).
# poslal Blogger Marko ob 15.7.08
 
Znižanja davkov po definiciji nihče ne "plačuje". :)
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
O kateri "definiciji" govoriš? Za vsako znižanje davkov je treba nekaj plačati. Zakaj pa misliš, da neoliberalci nonstop jamrajo "tax cuts pay for themselves"? Si mislil na to neoliberalno "definicijo"?
# poslal Blogger Marko ob 15.7.08
 
Mislil sem na tisto staro, dobro ("neoliberalno", če hočeš) razliko med dajanjem in jemanjem.

Če jaz tebi danes dam en evro in ti jutri dam en evro, pojutrišnjem pa ne; ali si zato ti meni pojutrišnjem dal en evro?
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
»Potrošniška družba ni znak našega moralnega propada in razkroja, ampak ravno nasprotno, znamenje naše velike blaginje, svobode in duhovnega bogastva,« si zapisal pri koncu. To morda res drži, ampak, kot piše, samo za NAŠO družbo. Ne pa tudi za ostale, »zaostale« (??!!), kot si jih označil. Zanje je znak blaginje povsem nekaj drugega. Pripadniki drugih kultur imajo povsem drug pogled na svet, drugačno zaznavanje in dojemanje sveta. Potrošništvo, neoliberalizem, socializem so produkti zahodne kulture.
In mi, zahodnjaki, smo drugačne kulture velikokrat uničili. Mnogokrat ravno s tem, ko smo si jemali pravico, da se vtikamo v njih. Ampak seveda, cilj je upravičeval sredstva, kajti dali smo jim vendar našo kulturo, ki je itak boljša, a ne? Aborigini danes ne pijejo zato, ker se jim ne da delati in so revni nasproti zahodnjakom, ki so bogati. Ne, životarijo zato, ker smo jim uničili njihovo kulturo, njihovo dojemanje sveta, ki ga ni lahko zamenjati čez noč. Postavili smo jih pred dejstvo, da je bilo njihovo lastno življenje, življenje staršev, prednikov in nasploh vse njihove družbe do sedaj manjvredno, napačno, hudo zmotno, in da ga morajo takoj brezpogojno ZAMENJATI za boljšega, človeku vrednega. Trpljenje, eksistencialna stiska, ki jo doživlja pripadnik te kulture, mora biti nepopisna. Za boljšo predstavo: poglej, kako trpijo srebreniške matere zato, ker njihovi možje in otroci niso doživeli simbolične smrti, niso pokopani, ampak so le biološko mrtvi. Pač, tudi pri zahodnjakih ni vse samo v denarju, potrošništvu. Je pa res, da bi se jim ekonomsko bolj splačalo it delat in obnovit porušene hiše, kot pa jokati in stokati, bi rekel marsikdo.
Drugo, kar me je zmotilo, je tvoj zadnji stavek: »Vodimo z njimi uglajen medkulturni dialog in (za vsak primer) nosimo s sabo veliko gorjačo.« Ne vem, ali ti resnično verjameš, da smo zahodnjaki gorjačo s sabo vedno jemali samo »za vsak primer,« ampak meni se zdi to iluzija. Kako so nas Indijanci v Ameriki ali Aborigini v Avstraliji lahko ogrožali, da smo (še posebej druge) pred stoletjem pripeljali na rob iztrebljenja? In črnci, ki so jih pobijali v Afriki in številne kot sužnje pripeljali v Ameriko? To ni bilo izkoriščanje? Naj bomo na to ponosni? In kaj je Velika Britanija delala z Indijo? Nabila ji je davke za uvoz in izvoz, razen seveda za Otok. Ko je bila VBR edini kupec, je seveda postavljala ceno po svojih željah. Sicer pa, saj res, ti praviš, da vedno lahko samo revnejši izkoriščajo bogatejše, obratno pa po tvoji logiki ni mogoče. Morda za razvoj Evrope to izkoriščanje drugih ras res ni imelo nekega bistvenega pomena, kot praviš, ampak za te ljudi, je bilo pa še kako prekleto bistveno. In če pogledamo, katere države so se resnično gospodarsko razvile zunaj Zahoda (= Evropa, Severna Amerika in Avstralija)? Odgovor: Japonska, Južna Koreja in Tajvan. Kaj je skupno vsem trem? Nikoli niso bile (vsaj za dlje časa ne) pod nadoblastjo zahodnih držav. Res čudno.
# poslal Anonymous domen ob 15.7.08
 
Govorjenje, kako "imajo pripadniki drugih kultur povsem drugačne poglede", je nekoliko neumno.

V milijonskih množicah se priseljujejo na Zahod. Bi se pa kar v milijardnih, če bi spustili meje.

V obratni smeri ni nobene gneče.

Drugače pa - bravo za ta komentar in še za večino drugih.
# poslal Anonymous Thomas ob 15.7.08
 
> Japonska, Južna Koreja in Tajvan. Kaj je skupno vsem trem? Nikoli niso bile (vsaj za dlje časa ne) pod nadoblastjo zahodnih držav. Res čudno.

Tako kot Etiopija in Eritreja, tudi ti dve ne. Pa Bolivija se je prva osvobodila v Južni Ameriki, zdaj je pa med slabšimi.

Zahod je več dal, kot vzel. Potomci črncev, pobeglih iz suženjstva v Ameriki, se imenujejejo Liberijci. Potomci tistih, ki so ostali v Ameriki, so najuspešnejša črnska skupnost na svetu.
# poslal Blogger Thomas ob 15.7.08
 
Koliko morate nekateri trpeti in se boriti s svojo vestjo, saj sami kot del zahodnega sveta izkoriščate reveže iz ne razvitega sveta, hkrati pa tulite kako je to ne pravično. Tako si z lahkoto predstavljam kakšno levo bučo, ki vidi na ulici dober avto, lepo hišo in itd. in si misli tole pa zagotovo nekdo ukradel kakšnemu revežu iz Afrike, kjer po čudežu vse bogastvo nastaja in ga potem zahod krade, da ga tam več ni.
Nekdo pred mano je doživel verjetno vrhunec svoje kreativnosti in ugotovil, da so se najbolj razvile tiste države (Japonska, Tajvan, Južna Koreja) ki so bile malo časa pod zahodnim (EU, ZDA, Avstralija) vplivom. Malce je sicer pozabil, da sta bili Avstralija in ZDA tudi koloniji. Pozabil je tudi, da so Japonsko kot poraženko v vojni zasedle ZDA in vpeljale zahodni politični sistem. Tajvan je prav tako močno naslonjen na ZDA zaradi Kitajske. Najlepši primer pa je zagotovo Južna Koreja, ki je prevzela zahodni sistem naproti Severni Koreji, ki zavrača vse kar je zahodno. Skratka uspelo mu je nešteti vse tiste države, ki so sprejele od zahoda kapitalizem in demokracijo in jih vplesti v stavek, kjer trdi da so antipod zahodu.
# poslal Anonymous Perun ob 15.7.08
 
Thomas, super ugotovitev, da so vse kulture iste. V bistvu je celo res, da je Zahod v preteklih stoletjih res iztrebil precej Indijancev, Aboriginov in pripadnikov afriških plemen ali pa jim je skozi izkoriščanje vsilil zahodno kulturo. V Ameriki so generacije črncev delale na plantažah kot sužnji. In danes so njihovi prevzgojeni potomci najuspešnejši predstavniki svoje rase. Da je za to mnogo njihovih prednikov bilo ubitih ali so živeli v brutalnih razmerah, nič ne de, pa četudi je tem nesrečnežem pridevnik »najsupešnejši« pomenil nekaj povsem drugega kot velika plača in BDP.
Ker je Zahod večini drugega sveta brez krščansko-judovske tradicije vsilil svojo kulturo, je logično, da se veliko ljudi seli v države z višjim BDP-jem, saj je le-ta z uničenjem njihove kulture tudi zanje postal glavna vrednota in znak blaginje. Vprašam te, zakaj je v afriških državah tako zelo slabo? Saj so kolonisti prevzgojili podrase – obstaja ena kultura, praviš. Praviš tudi, da so jim prinesli veliko dobrega. Zakaj se torej selijo? Saj Afrika in Azija vendar nista bili kolonizirani 10 ali 100 let.
Da sta bili tudi AVS in ZDA koloniji, je neumna pripomba. Že od začetka so evropski priseljenci tvorili večino prebivalstva, saj sta bili celini pred njihovim prihodom relativno redko naseljeni, mnogo avtohtonega prebivalstva pa so pobili. In če jima je bilo kot kolonijama tako super, zakaj sta se sploh osamosvojili? Revnim afriškim državam, kjer je slabo tehnično podkovano in revno avtohtono prebivalstvo, ki ni imelo zahodne tradicije, se ni moglo osamosvojiti, upori so bili zadušeni, za neodvisnost so potekali kruti boji. Sprašujem te, zakaj jim dobrosrčni Zahod ni pustil? Videli smo, da se preliva kri in da črnuhi itak ne cenijo našega truda za njihov blagor, ko so pa v Namibiji npr. metali strehe s svojih hiš, ki so jih domačinom naredili Nemci? Aja, nismo odnehali do dokončne prevzgoje.
Japonska je bila v stiku z zahodom že v 19. stoletju. In to v stiku na tak način, da ni bila zasedena z nadoblastjo, ampak je brez tujih pritiskov začela trgovati. Sama od sebe se je zaradi stika z zahodom hitro spreminjala, modernizirala, vendar je še danes nikjer ne označujejo za zahodno družbo, saj to kljub napredku ni. Ker je ušla angleškemu nadzoru, je ANG zaprla imperij za JAP, kar je del ozadja II. svetovne vojne. Ko so ZDA Japonski pomagale po atomski bombi, pa Japonska vseeno ni sprejela ameriškega neoliberalnega gospodarstva, saj je šolski primer neneoliberalne države. Ampak to ni point mojega posta – fora je v tem, da se je država sama od sebe postavila na noge, medtem ko se tiste z zahodnimi »skrbniki« niso.
Super, da razpravljate o gospodarstvu itd., ampak da se pa nekomu prevzgajanje »zaostalih« kultur, suženjstvo in smrt toliko ljudi v tem procesu zdi čisto kul, je pa bolano.
# poslal Anonymous domen ob 15.7.08
 
"Avtohtoni prebivalci Afrike, z ohranjeno izvorno kulturo" - so klošarji, ki jim pomre večina otrok pred 5 rojstnim dnem. Se tudi besno pobijajo med sabo, kot so se naši slovanski, keltski, germanski - katerikoli že predniki, toliko 1000 let nazaj.

Sej ni druge. Ob približno konstantnih virih narave, je eksponentna naravna rast prebivalstva, vedno regulirana z naravnimi jezdeci Apokalipse. Boleznimi, vojnami, lakoto.

Vsaka primitivna družba, bila afriška, evropska ali indijanska ali katerakoli druga, je morala nekako odstraniti 80% rojenih, ali pa je to naredila zanje Mati Narava s krvavimi kremplji in zobmi.

Zahodna civilizacija je edina, kjer je homicid nepotreben, saj prebivalstvo stagnira v številu in lahko prefutra vse.

Zahodna civilizacija je epohalnega pomena zato, ker je prva in doslej edina, ki je prišla iz zakletega cikla prekomernih rojstev in potem nujnih "regulacij" ven.
# poslal Anonymous Thomas ob 15.7.08
 
Japonska in Koreja sta po vseh indeksih ekonomske svobode med prvimi tridesetimi. Na prvih dveh mestih se redno izmenjujeta dva še boljša primera preskoka iz srednjega veka v informacijsko družbo s kopiranjem zahodnega - Singapur in Hong Kong.
Ne vem odkod tebi tvoje "teorije" o teh državah kot nekakšnem antipolu zahoda, ampak milo rečeno so zelo nenavadne.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
V splošnem zelo dober tekst.

Moramo pa priznati, da naše izvažanje demokracije ni vedno iskreno in ne smemo se sprenevedati glede naših roparskih pohodov. Če naftno bogata država izvaža nafto po $150 za sod, to zagotovo ni ropanje nerazvitih. Če pa zahodna država okupira naftno bogato državo, ji krade nafto in jo sama prodaja po $150 za sod, je pa to gotovo rop. Prav tako je rop, če zahodna država s svojim propagandnim strojem nastavi svojo oblast v naftno bogati državi in si pridobi ekskluzivno pravico do izkoriščanja naftnih potencialov po bagatelni ceni. Prav tako je rop, če zahodna civilizacija prežene Nube iz njihovega ozemlja v Afriki in začne rudariti.
Aja, ZDA in Avstralija sta vsekakor razviti državi, ampak pred nekaj stoletji je zahoda civilizacija NASILNO pregnala tamkajšnje domorodce in se polastila njihove zemlje. Mar to ni rop?

Skratka, ni problem, če "reveže" pustimo in jim ne pomagamo. Je pa problem, če jim vzamemo tisto, kar je njihovo in bi jim utegnilo koristiti, ko dosežejo našo stopnjo razvoja.
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
"Ne vidim pametnega razloga, da bi konkretne primere zaostalosti (npr. neenak položaj žensk) dojemal kot drugačnost, razen v domeni diplomacije."

LOL položaj žensk je v različnih kulturah zelo različen; celo tako, da je precej tistih, ki jih imaš ti ziher za "zaostale", pri položaju žensk posekalo "zahod" na celi črti. skrajna oblika etnocentrizma, ki blodi, da imajo/so imele vse kulture iste vrednote in isto hierarhijo, ti pač povzroča tipično slepoto merjenja vsega z istim metrom. recimo amišem dol visi za tvoj meter.

"Japonska in Koreja sta po vseh indeksih ekonomske svobode med prvimi tridesetimi. Na prvih dveh mestih se redno izmenjujeta dva še boljša primera preskoka iz srednjega veka v informacijsko družbo s kopiranjem zahodnega - Singapur in Hong Kong."

to pa zato, ker je tisti indeks pol kurca vreden. japonska=vladavina ene stranke, ki državno dirigira vse. Ja, formalno je vse krasno (demokracija, tržno gospodarstvo, svobodna konkurenca, ustrezen davčni sistem, vladavina prava...), dejansko pa je Japonska še danes mokre sanje državnega intervencionizma. Isto Hong Kong in Singapur kjer ena stranka in par družin obvladuje ama vse, kar se da, ne le politično, tudi ekonomsko.
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
"Zahod je več dal, kot vzel."

povej to Indijancem, zagotovo te bodo razumeli.
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
Imaš zelo bujno domišljijo.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
Seveda LOL In še vedno ostajam brez odgovora, katere antropologe si bral, da ti to dovoljuje tako resno razglabljanje o kulturah, civilizacijah, univerzalnih vrednotah, razvitosti...
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
Resno razpravo boš dobil, ko boš napisal en resen argument.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 15.7.08
 
Tomaž, en namig:

Liberalci naj se osredotočijo na Slovenijo ter na gospodarstvo in politiko v Sloveniji. Tukaj je precej jasno kaj narediti in vi ste edini, ki si za to prizadevate.

Stališče do vojne v Iraku, kolonializma, nemiri v Darfurju, Ruandi in ostalih afriških državah (ter vloga/krivda/nekrivda bivših kolonialistov) so spolzek teren, kajti na tem področju zahodni svet ni brez krivde (dejstvo je, da se je zahodni svet prvi vmešaval), Slovenija pa nedvomno s tem nima nič. Mi (Slovenija) nismo ničesar zakuhali in tudi nimamo nobenih moralnih obvez, da probleme tam rešujemo (podobno kot Švica, ki se tega očitno zaveda in se briga zase). Zato je najbolje, da mi to pustimo, ker imamo pred svojim pragom dovolj dela.
# poslal Anonymous Anonimni ob 15.7.08
 
Indijanski predkolumbovski raj, je samo pravljica. Vsako leto je teh nekaj deset milijonov Indijancev obeh Amerik, rodilo nekaj milijonov otrok, ki so v velikem procentu končali (še kot otroci ali kot odsrasli) pod kamnitimi sekirami soprebivalcev tega "raja". Regulacija prebivalstva, kakršno še dandanes ohranjajo nekateri amazonski Indijanci ali Papuanci. Homicid kot vzrok smrti, je v primitivnih plemenih par deset procenten.

V 10 tisoč letih tega predkolumbovskega raja, je bilo ubitih vsaj 10 milijard ljudi in bi se ubijali še naprej, dokler ne bi sami eventualno iznašli civilizirane civilizacije.

V Evropi v kameni dobi ni bilo čisto nič drugače, da se razumemo. Drugače je naredila samo Zahodna ordnunga, ki je nekako vzklila tukajle okrog.

Čimprej naj pokrije cel svet!

Nacizem in komunizem, ekscesa na Zahodni civilizaciji, sta pobila v 20. stoletju kakšnih 200 milijonov ljudi. Če bi hoteli dohitevati naravno regulacijo števila prebivalstva, kot so to recimo še počeli Eskimi pred 100 leti, bi moralo umreti vsaj 2 milijardi ljudi v 20. stoletju, v evropskih vojnah.

Stvari je treba gledat racionalno in s trezno glavo, potem nas levičarske pravljice ne prestrašijo tako, kakor je večina ljudi danes prestrašena in verjame njihovim "modrostim".

Mit o Plemenitem divjaku, je treba gledat enako kot na mit o Rdeči kapici.
# poslal Anonymous Thomas ob 16.7.08
 
Če si pozorno bral je točno to sporočilo članka - pustimo jih na miru.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 16.7.08
 
"Indijanski predkolumbovski raj, je samo pravljica."

Kdo pa ti govori o raju? Aja, da raja ni potrebuješ za racionalizacijo kraje njihove (!) zemlje, nadvlado, zasužnjevanje in genocid. Lepo LOL

Torej, če prav razumem, je bil indijanski genocid v postkolumbovskih časih čisto kul, ker se je že takrat vedelo, da bo zahod v 20. stoletju ustoličil človekove pravice? Na kratki rok ste mrtvi, a na dolgi rok nam boste hvaležni? LOL

mogoče je kaj takega imel v mislih tudi belgijski kralj, ko je zelo uspešno "civiliziral" kongo in uvajal "zahodno ordnungo". No, so bili tudi stranski učinki ala prepolovitev števila prebivalcev v par letih.

"Drugače je naredila samo Zahodna ordnunga, ki je nekako vzklila tukajle okrog. Čimprej naj pokrije cel svet!"

Seveda. Sam pol se ne čudit, če bo priletelo kakšno letalo v stolpnico. Why do they hate us? Bohve.
# poslal Anonymous Anonimni ob 16.7.08
 
In še vedno ostajam brez odgovora, katere antropologe si bral, da ti to dovoljuje tako resno razglabljanje o kulturah, civilizacijah, univerzalnih vrednotah, razvitosti...
# poslal Anonymous Anonimni ob 16.7.08
 
Bral sem vse štiri. Toda svoje vprašanje zastavljaš skupaj z arogantno tezo, da bi moral kdorkoli imeti licenco za razglabljanja o civilizacijah, vrednotah, razvitosti. To pa ni ukvarjanje z vsebino, ampak s formo. To niso argumenti, to je ...ljubosumje, morda?
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 16.7.08
 
"Bral sem vse štiri."

in odnesel natanko 0. ojej. oprosti, ampak tole mi je ob tvojem prispevku zelo težko verjeti.

"Toda svoje vprašanje zastavljaš skupaj z arogantno tezo, da bi moral kdorkoli imeti licenco za razglabljanja o civilizacijah, vrednotah, razvitosti."

ne gre za licenco, gre za poznavanje področja. in s tem področjem se pač ukvarja antropologija. kot bi razglabljal o ekonomiji, pa nikoli videl niti enga ekonomskega učbenika. sej lahko, sam pol se streljajo neumnosti.
# poslal Anonymous Anonimni ob 16.7.08
 
"Seveda. Sam pol se ne čudit, če bo priletelo kakšno letalo v stolpnico. Why do they hate us? Bohve."

Ah, in kaj ima to veze z ameriskimi indijanci? Za napade so bili odgovorni islamski skrajnezi - tj. SKRAJNO krilo neke kulture, ki je svojcas bila enako ali pa se bolj napredna od evropske - pa se je na poti ocitno izgubila. So, why do they hate you?
# poslal Blogger Jan ob 16.7.08
 
"Če si pozorno bral je točno to sporočilo članka - pustimo jih na miru."

Ne vem če res. Nikjer nisi bil kritičen do zahodnega vmešavanja v življenje nerazvitih. Menda ne trdiš, da je le-to samo koristilo nerazvitim. Jaz ne trdim, da ni nikoli koristilo, trdim pa, da so nekatere poteze naredile veliko več škode kot koristi. Celosten pogled mora omeniti tudi to.

In če se mi vmešavamo v njihovo kulturo (tudi če jim koristimo), jih ne pustimo na miru!

Zahodna civilizacija ne pusti na miru nerazvitih. Ko pa tam nastane kakšno veliko sranje, se pa umaknejo, če tam nimajo kakšnih posebnih gospodarskih interesov. V Ruandi so belgijski kolonialisti tamkajšnje prebivalce umetno razdelili na Tutsije in Hutuje. Tutsije so opazno priviligirali, potem so pa leta 1994 Hutuji obračunali s Tutsiji (kot da so oni krivi, ker so bili v kolonialnem času priviligirani) in v nemirih je umrlo pol milijona ljudi. Ko so se nemiri začeli, so se modre čelade lepo umaknile in pustile, da se pokoli končajo. To zame ne pomeni, da jih "pustimo na miru". Kar smo zakuhali, moramo razrešiti, potem se pa nehajmo vmešavati tja, kjer nas nihče ne kliče!
# poslal Anonymous Anonimni ob 16.7.08
 
Jaz poznam drugačno različico zgodbe iz Rwande. 800.000 Tutsijev so umorili Hutuji; niti enega izmed njih niso ubili zahodnjaki. Ljudje, ki so jih umorili niso bili v času kolonializma še niti rojeni. Potrebovali so izgovor za morijo. Vsebina tega izgovora nikogar ne zanima.
Ni prvič in ne zadnjič v zgodovini, da se je to zgodilo. Za nekatere je izgovor Kosovska bitka, za druge večno izkoriščanje nemškega naroda, tretjim so vsega krivi Američani.
In ti, ki iščejo krivce povsod le pri sebi ne si domišljajo, da lahko morijo druge ljudi in bo potem za to kriv nekdo drug.
Tako to ne gre. Tako preprosto se ni mogoče oprati krivde za svoja dejanja.
# poslal Blogger Tomaž Štih ob 16.7.08
 
Avtorju bloga vse pohvale, da se mu ljubi ukvarjati z nekim anonimnežem, ki močno dvomim, da je prebral kaj več kot naslov in uvodni stavek članka, pa čeprav se kiti s tem koliko antropoloških knjig je prebral. Upam, da je te bral manj površno.
Nekdo je omenil, da je po njegovem imperializem in kolonializem zahodu omogočila primat. Glej kaj pa če stavek obrneš: Tehnološki primat zahoda je omogočil imperializem in kolonializem, a je zdej malo bolj logično kajne. Sej vem, da težko je bil argumentativen, če pa moraš izliti svoj ideološki gnev.
# poslal Anonymous Perun ob 16.7.08
 
"Jaz poznam drugačno različico zgodbe iz Rwande. 800.000 Tutsijev so umorili Hutuji; niti enega izmed njih niso ubili zahodnjaki. Ljudje, ki so jih umorili niso bili v času kolonializma še niti rojeni. Potrebovali so izgovor za morijo."

Res je, sami so se pobili med sabo. Ampak kolonialisti so jih ločili na dve skupini in sprli med sabo. Taki spori pa običajno trajajo precej generacij.

Seveda so Hutuji neumni, ker so se dali spreti in zagrešili pokol, ampak tudi kolonialisti niso brez krivde. Mogoče bi se podoben pokol zgodil tudi brez poprejšnjega vmešavanja kolonialistov, mogoče pa se ne bi. Tega ne vemo. Dejstvo pa je, da so se kolonialisti vmešavali tja, kjer jih ni nihče klical, potem pa je prišlo do pokola med etničnimi skupinami.
# poslal Anonymous Anonimni ob 16.7.08
 
Niso jih ločili kolonialisti. Tisočletja prej so že bili ločeni in so se pobijali med sabo. Morda ne kot Hutujci in Tutsiji, pač pa kot nekoliko drugače imenovana plemena. Akumulirali so milijone žrtev im tiste iz konca 20. stoletja, so bili samo zadnja kapljica v jezero krvi.

Dejte, streznite se levičarji in pravljičarji za otroke!
# poslal Anonymous Thomas ob 17.7.08
 
Hmm, jaz sem pred casom bral Malinowskega in me res zanima, kaj bi danes stric Malinowski porekel na to, da so Trobriandske otoke obiskovali razni hipiji, iscoc mir in ljubezen. Ljubezen oz. ritualni seks so seveda tam nasli, mir pa veselo podrli s tem, ko so prinesli razne spolne bolezni. Nekako dvomim, da bi stric Malinowski po taki intruziji navijal za izolacijo ubogih Trobriandcev in prepreceval dobavo zdravil. Tako, pa smo ze na spolzkem terenu.

Pa itak ni vazno, kaj bi si mislil. Njegov doprinos namrec ni, da je treba vse pustiti na miru in v izolaciji, kot si morda misli kaksen povrsni student. Vazno je predvsem to, da tehnoloska zaostalost nikakor ne pomeni ne intelektualne, ne kulturne zaostalosti. Nikjer v Tomazevem prispevku ne vidim, da bi impliciral katero od teh stvari.

Vsekakor pa je res, da stika z vsemi temi kulturami ne moremo prepreciti in Tomaz v svojem prispevku pac odkrito napise, da se nam tega stika tudi ni treba sramovati. V takem stiku tudi ni druge poti, kot da oni ravnajo po svojih vrednotah, zahodnjaki pa po svojih. Oni imajo pravico, da svoje vrednote na svojem ozemlju branijo, prav tako pa imamo zahodnjaki pravico, da ne dopustimo bombardiranja vlakov, neboticnikov, avionov in umora karikaturistov. Od tod velika gorjaca.
# poslal Anonymous crni ob 17.7.08
 
"Oni imajo pravico, da svoje vrednote na svojem ozemlju branijo, prav tako pa imamo zahodnjaki pravico, da ne dopustimo bombardiranja vlakov, neboticnikov, avionov in umora karikaturistov. Od tod velika gorjaca."

Res je. Nimamo pa pravice, da se zmotimo in nad iranskim ozemljem sestrelimo iransko potniško letalo, ker smo mislili, da je vojaško, potem pa ni z naše strani niti opravičila za 100+ nedolžnih žrtev (o kakšnem sojenju storilcem seveda nihče ne razmišlja). Če pa Rusija nad svojim ozemljem sestreli tuje potniško letalo, ker je kršilo njen zračni prostor in se ni odzivalo na ICAO signalizacijo, je pa to mednarodni škandal brez primere.

Jaz ne zagovarjam islamskih in drugih skrajnežev. Žal pa tudi zahodni svet ni v svojih stikih z ostalimi kulturami tako nedolžen, kot ga nekateri tukaj predstavljate.

Dokler bo Bušman razlagal, da so se sicer res motili glede obstoja iraškega orožja za množično uničevanje, vendar se moramo zavedati morebitnih posledic, če bi imeli prav... Hm, mar Ahmadjinedad nima pravice, da se počuti ogroženega od zahodne civilizacije? Verjetno se moti, ampak vseeno bi lahko zraketiral Izrael, zgolj za vsak primer, če ta država res kaj naklepa... Preventivna vojna pač.

Velika gorjača naj bo, vendar naj ostane doma. Ne pa, da z njo iščemo sovražnike po celem svetu, pogosto celo med tistimi, ki smo jih mi postavili na oblast (čeprav se bojda nič ne vmešavamo drugam).
# poslal Anonymous Anonimni ob 17.7.08
 
Za vse primere, ki si jih navedel se strinjam.

Gre pa bolj za to, da nekateri (ne nujno ti) radi prodajajo neko "zahodno krivdo" kot nek aksiom. To gre meni na jetra.
# poslal Anonymous crni ob 18.7.08
 
Zame je Švica primer poštenega kapitalizma. Švicarji lahko govorijo vse to, kar je napisal Tomaž. Navsezadnje je Švica zelo liberalna in ena najbogatejših držav na svetu (pred ZDA in daleč pred VB in Španijo), pa vendar nima težav s terorističnimi napadi, omenjene tri države pa imajo te težave. Hm, zakaj neki?
# poslal Anonymous Anonimni ob 18.7.08
 
No ja, takoj ko dve kulturi stopita v stik, se zgodijo spremembe. Včasih sicer traja, da pride do vidnih sprememb, ampak se zgodijo oz. začno dogajati takoj ob stiku. Tako se tudi Zahod spreminja na podlagi teh stikov, ampak nihče ne jamra; Zahod je precej bolj toleranten do bogatenja lastne kulture, na kar kaže pestrost kultur oz. prepričanj na Zahodu ter dokaj velika homogenost prepričanj v nerazvitih področjih.

Najlepša stvar na Zahodu je, da so vse možnosti na voljo vsem. Nič ni zatirano, ni pa tudi nič podarjeno. Vse je tu, samo vzeti si moraš in za vse je dovolj. Levičarji sicer dostikrat gledajo v luči prerazdeljevanja - pri prerazdeljevanju je pomanjkanje možno, saj ima nekdo več lahko le tako, da vzame drugemu. Bistvo Zahodne kulture in temelj njenega vzpona pa je bilo ustvarjanje, katero omogoča, da imajo vsi več in nihče manj. Ustvarjanje je proces - pri tem se sproščajo tokovi idej in dela. Racionalnost narave poskrbi da vse ideje ne preživijo, vendar imamo vsi možnost svojo idejo realizirati, stopnja uspeha pa je odvisna od nas, nosilcev idej in dela.


Pa četudi nekdo na Zahodu prezira materialno, še zmeri se lahko odreče vsemu in živi povsem duhovno. Tega mu nihče ne preprečuje. Dokler ne bo zahteval od drugih, da mu omogočijo duhovno življenje (po možnosti preko državnih subvencij ipd.), kot radi delajo recimo "umetniki" (pa seveda tudi duhovniki idr.), to nikogar ne ovira pri realizaciji lastnih idej in torej tak človek ni parazit, katerega bi bilo treba odstranit...
# poslal Blogger Jure ob 19.7.08
 
To, kar se dogaja v nekaterih najslabše razvitih državah, je sramota za celo človeštvo. V Severni Koreji, na primer, ljudje živijo pod enim izmed najbolj represivnih režimov na svetu, zato je smešno trditi, da so si pot sami izbrali.

Če si začel s tezo, da smo ljudje v svojem bistvu enaki, potem si ljudje iz vseh kultur zaslužijo svobodo in osnovne človekove pravice. Znebiti se moramo ideje, da so narodi neodvisni in njihovi vladarji lahko počnejo z ljudstvom kar hočejo. Z drugimi besedami: nikomur ne smemo dovoliti izvajati represijo nad ljudmi - tako kot tudi Američani niso pustili Hitlerja pri miru, čeprav Evropa ni prav nič njihova stvar.

Se pa strinjam, da bi bilo potrebno ukiniti vso "humanitarno" pomoč državam, v katerih vlada represija. Če se že odločimo, da jim pomagamo, jim pomagajmo tako da zrušimo njihove zločinske režime.
# poslal Anonymous boris_kolar ob 20.7.08
 
"Se pa strinjam, da bi bilo potrebno ukiniti vso "humanitarno" pomoč državam, v katerih vlada represija. Če se že odločimo, da jim pomagamo, jim pomagajmo tako da zrušimo njihove zločinske režime."

Če pa bi naša pomoč naredila ljudstvu več škode kot koristi, je bolje, da jih pustimo.

Vojna ni edini način za rušenje diktatorjev, sploh pa ne najmanj krvav. ZDA bi se v času hladne vojne lahko odločile za napad na SZ, pa se k sreči niso. Četudi bi režim strmoglavili, bi bile posledice jedrske vojne neprimerno bolj krute od vse strahot, ki jih je zakrivil komunistični režim.
# poslal Anonymous Anonimni ob 20.7.08
 
Nov komentar