Januarja smo objavili mnenje o napovedani sodniški stavki. Takrat smo jo označili za neprimerno za dosego želenih ciljev. Praksa pozna takšne stavke iz zakotnih afriških držav, kakšnega zapisa o takšnem dogodku na kontinentu pa na internetu nismo našli.

Sodniška stavka je najbrž le simptom resnične bolezni - kratkega stika med sodno in izvršno vejo oblasti. Do le tega pa je prišlo zaradi neučinkovitosti sodne veje.

Minister Virant preko plačne politike (variabilnega deleža plače) izvaja pritiske v smeri proti večji učinkovitosti, v sodni veji oblasti pa so ti pritiski dojeti kot vmešavanje izvršne veje oblasti vanje.

Vsekakor bi bilo koristno, da ustavno sodišče čimprej razreši ta spor.

Slovenija ni razvita, zahodna država. Imamo edinstveno težavo. Nedelujočo sodno vejo oblasti, ki jo je praktično nemogoče reformirati od znotraj. Vsaka bodoča oblast, ki bo želela vzpostaviti pravno državo bo zato vedno v precepu - ali preko mehanizmov, ki so na voljo (ob tveganju, da pri nerodno izvedenih ukrepih pride do resnejših kršitev temeljnih načel liberalne države) sodnike prisiliti k boljšemu delu ali pa naivno upati da se bo ta okorela, nekompetentna, nepovezana, nezadostno opremljena in pomankljivo izobražena veja oblasti na noge postavila sama; od znotraj.

Ker se to doslej ni zgodilo so rezultati vseh preteklih koalicij na področju pravne države klavrni, pričakovanja da se to bo zgodilo pa se zdijo zelo naivna. Še posebej zato, ker je marsikateremu dosedanjemu oblastniku takšno stanje ugajalo. Zato se bo tudi bodoča oblast v nekem trenutku morala odločiti kako sodnike narediti učinkovitejše pod (izjemno homogenim) telesom, ki svojo nekompetentnost skriva za neodvisnost? Izbira pravilnih prijemov pri tej delikatni nalogi bo za bodoče vlade in zakonodajalce predstavljala enega največjih izzivov.

Doslej ni uspelo nikomur. Mednarodna politika pozna pojem "Failed State", v Sloveniji pa poznamo še pojem "Failed Judicial Branch".

Ne glede na razplet (in lepo bi bilo, da se obe strani maksimalno potrudita, da do tako resnih kratkih stikov med njima sploh ne prihaja!) je stavka napačno sredstvo in zato bi bilo dobro, da jo sodniki prekličejo. Namesto tega naj se odločijo za drugačen protest. Predlagam jim enodnevno gladovno stavko.

Če do stavke vseeno pride pa pričakujem, da bo pri tej in pri vseh bodočih stavkah zagotovljeno nemoteno delo tistim, ki niso člani Slovenskega sodniškega društva, na novo organiziranih "sindikatov" oz. drugih organizatorjev "stavke" in ne želijo stavkati. Sodnikov, ki se za stavko niso izrekli (ne glede na članstvo v Sodniškem društvu) se pri delu ne sme ovirati ali kako drugače prisiliti v stavko. Sploh ob dejstvu, da administrativno in tehnično osebje stavke ni napovedalo. To pomeni, da ni razloga, da ti sodniki ne bi poslovali normalno in normalno razpisovali glavnih obravnav. V primeru mobbinga s strani kolegov, pa imajo pravico odškodninsko tožiti stavkovni odbor svojega sodišča, ki je dolžan zagotavljati, da njihove aktivnosti ne ovirajo tistih, ki hočejo delati! S tem bomo v Sloveniji vzpostavili še kakšno drugo normalno demokratično prakso; poleg tistih na katere se sklicujejo stavkajoči.

Od Sodnega sveta pa pričakujem, da proti stavkajočim sprejme ustrezne sankcije.

Preberite si še:
- Ko v Sloveniji oblast napove stavko (in jo skoraj izvede)