Da bi lahko sami odgovorili na to vprašanje morate najprej razumeti postopek izračuna osebnega dohodka in poznati osnovne davke in prispevke.

Recimo, da prejemate povprečno slovensko plačo, ki na današnji dan znaša 1.326,19 evrov bruto. Podatek o povprečni slovenski plači je že nekaj let vedno na voljo na prvi strani Statističnega urada. Ta plača in morebitne dodatne bonitete so vaša osnova za obračun davkov in prispevkov. Prispevki se delijo na prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,50%), prispevek za zdravstvo (6,36%), prispevek za zaposlovanje (0,14%) in prispevek za starševsko varstvo (0,10%). Če jih seštejete skupaj dobite skupno 22,10% socialnih prispevkov. Vaša bruto plača minus socialni prispevki znaša 1033.1,00 evra.

Letna bruto plača minus socialni prispevki pomnožena z 12 mesecev je vaša osnova za dohodnino in znaša 12.379,20 evra.

Država vsako leto prizna splošno olajšavo. Le ta je namenjena tistim, ki zaslužijo zelo malo. To je znesek v evrih, ki se direktno odšteje od vaše osnove. Kdor letno zasluži manj od splošne letne olajšave sploh ne plača nobenega davka. Letošnje leto (s tem je mišljeno leto 2007 za katerega se je oddajalo dohodnino) znaša splošna olajšava 2.800,00 evrov, lani pa je znašala 604.330,00 tolarjev oz. 2.521,82 evrov.

Lani bi torej vaša davčna osnova po odbitku splošne olajšave znašala 9.857.38,00 evra, letos pa bi znašala 9.597,32 evra. Letos je torej obdavčeno manj vašega dohodka kot lani.

Privzemimo, da ne uveljavljate drugih olajšav. V tem primeru lahko iz obdavčljivega dohodka že izračunate svoj davek na dohodek - dohodnino. Dohodninski lestvici sta se lani in letos razlikovali; obe lestvici sta na voljo na internetu:
- Dohodninska lestvica za leto 2006
- Dohodninska lestvica za leto 2007.

Z malo računanja iz obeh lestvic izračunamo, da bi lani plačali 2.317,33
evrov , letos pa samo 1.843,28 evrov davka. Vaš dobiček iz davčne reforme v tem primeru znaša 474 evrov. Ni slabo za nekoga s povprečno plačo.

Toda ali so z davčno reformo res pridobili vsi? Naslednja slika prikazuje dobičke po različnih dohodkovnih skupinah.



Pridobili so vsi, najhitreje pa so pridobili tisti na dnu, kar prikazuje naslednji graf dobičkov iz dohodninske reforme.



Iz teh izračunov lahko zaključimo da ste v primeru, da niste uveljavljali kakšnih eksotičnih davčnih z dohodninsko reformo pridobili. Koliko pa lahko razberete iz objavljenih lestvic.

Matej Lahovnik trdi, da se zaradi nizkih progresij pozna učinek enotne davčne stopnje. To najlažje preverimo tako, da izračunamo efektivne stopnje. Zanima nas, koliko % direktno od bruto plače znašajo skupaj davki in prispevki osebe (za razumevanje socialnega položaja je pomembno oboje!).



Zgornja tabela kaže efektivno obdavčitev v odstotnih točkah od bruto plače. Davčne in prispevne stopnje v najnižjih razredih so se znižale, progresije pa so se z davčno reformo celo zvišale in ne znižale, kot trdi Matej Lahovnik. Razlika v višini obremenitve plače z davki in prispevki med osebama s 1000 evri plače in 3000 evri plače je lani znašala 11,8 odstotnih točk, letos pa znaša 12,7 odstotnih točk. Razlika v višini obremenitve plače z davki in prispevki med osebama s 1000 evri plače in 4000 evri plače je lani znašala 14,1 odstotne točke, letos pa znaša 15,3 odstotne točke.

Bralci ste nas opozorili, da letos ni stanovanjske olajšave; zato smo naredili izračune še z upoštevano maksimalno stanovanjsko olajšavo (4%). Tabela prikazuje rezultate.



Iz nje je razvidno, da imate dobiček kljub ukinitvi 4% olajšave za reševanje stanovanjskega problema. Doplačati morajo le tisti z dohodki nad 3.800,00 evrov (910.000,00 SIT bruto plače in sicer 25 evrov več kot lani. Tisti nad 4.000,00 evrov (985.000,00 SIT bruto plače) pa letos doplačajo 56 evrov. Tu bi se lahko skrival tudi odgovor na vprašanje, zakaj Matej Lahovnik dojema davčno reformo kot nepravično in nedelujočo (je v najvišji dohodkovni skupini in kupil je stanovanje v Ljubljani)

Nekateri sprašujete, zakaj letos doplačujete dohodnino, pretekla leta pa so vam jo vračali? Računovodje vsako leto nekoliko zgrešijo. Lani so doplačila po akontaciji znašala 47,1 milijon evrov, letos pa kar 116,9 milijona evrov. Torej so bile letošnje napake pri akontaciji (napovedi) veliko večje. To pa še ne pomeni višjih davkov; le več neprijetnosti za tiste ki se vam je to zgodilo.

Nazadnje toda ne najmanj pomembno omenimo, da so nasprotniki nižanja davkov trdili da se bo zvišal proračunski primankljaj. Zgodilo pa se je ravno obratno. Sloveniji se je zgodil Laffer. Kljub splošnemu znižanju davkov imamo proračunski presežek (o katerem so pretekle vlade s svojimi požrešnimi davčnimi politikami lahko le sanjale). Znižali smo davke in jih pobrali več.

Mićo Mrkaić je imel prav.