Ne-uspeh slovenskih šolarjev ni samo rezultat dela v šoli, ampak tudi dela staršev z otrokom doma.

Zanimiva bi bila kakšna mednarodna primerjava po letih starosti in po količni zadolžitve in učenja, ki ga imajo otroci popoldne.

Slovenski otroci, glavnino znanja in dela opravijo doma s starši, ker šole zaradi problemov z disciplino, praktično ne morejo več izvajati programov.
 

Ne poznam nobene raziskave, ki bi to podpirala; bi se pa anekdotično (iz izkušenj z nečakom) strinjal, da so v Sloveniji starši bolj zaslužni za otrokov izobrazbeni nivo od šol.
 

Jaz pa poznam to zaradi dela z našimi otroci, predvsem pa zaradi dnevnih zadolžitev tipa "dokončajte doma" (poleg rednih domačih nalog in učenja).

Na naši osnovni šoli so na roditeljskem sestanku razredniki satršem povedali, da jim ni treba delati z otroci doma, ker se bodo vsega naučili v šoli. Če bi doma spoštovali to priporočilo, bi odpadlo od 3-4 ure dela dnevno.

Zanimivo pri tem priporočilu je to, da smo naleteli na starše iz Kranja in Celja, ki so povedali isto zgodbo, ob zmrdovanju nad šolo in njihovimi metodami. Vsi so tudi povedali, da morajo snov doma z otroci predelati še enkrat, ker otroci ničesar ne razumejo v šoli.

Praktično vsi starši, ki jih poznam (ker pač imamo lastne otroke, krog ni majhen) in katerih otroci v šoli dobro izdelujejo, se popoldne z otroci veliko ukvarjajo. (Velja tudi obratno, otrokom staršev, ki tega ne počnejo, gre v šoli slabo.)

Vseeno pa bi bilo zanimivo raziskat, kdo je dal befel za uvodno predavanje učiteljem, da naj straši z otroci ne delajo doma.
 

Men je glede šolstva prekipelo pred leti, najbolj pa prejšnje leto, ko sem se vpisal na fax in spoznaval, same nove stvari, neglede na to, da sem hodil v strojno srednjo in sedaj študiram strojništvo.
Res je tu več govora o zasebnem in javnem šolstvu ampak vseeno, vse skupaj je potrebno porušiti in začeti pri temeljih,ne pa nekje v 10 ali 100 nadstropju!
 

Malo sem radovedna; In kdo so avtorji teh veleumnih pogruntavščin? Že kar nekaj časa spremljam debate o privatizaciji šolstva, ampak tako praznih argumentov še nisem slišala.
 

Še dobro, da je tvoja trditev o praznosti pa tako zelo dobro argumentirana.
 

Jaka, tako kot zgornji argumenti niso argumenti in jih lahko sproducira zgolj zagovornik privatizacije šolstva ne pa njegov nasprotnik.
 

Prazne argumente je redno trobil šolski sindikat, leve stranke in njihovi podporniki.
 

Pa kdo je izjavil teh 5 neumnosti? A jih je sploh kdo? Mislim, da kaj tako neumnega se Lahovnik ne izjavlja.
 

Ne vem, zakaj enkrat v svojih komentarjih ne omeniš držav, ki so v vrhu vseh lestvic in imajo večinsko javno državno šolstvo.

In če je za tebe pravi izobrazbeni nivo privatno šolstvo Belgije in podobnih, kjer imajo otroci bogih 40 strani teksta v učbeniku (od tega je 20 strani polno nekih neumnih slikic) pri npr. zemljepisu in 8 strani vaj v delovnem zvezku, potem smo res na poti k pravemu izobrazbenemu biseru naše mladine. Se sicer strinjam, da napredek ni v kvantiteti, vendar so zahodnjaki splošno tako neizobraženi, da je izobraženemu vzhodno Evropejcu se z njimi prav nemogoče pogovarjati (in da, sem veliko v tujini). Vse kar vejo, je svoje področje in to je to. Drugo kar si pozabil omeniti je to, da nekatere države namensko pripravljajo otroke na te mednarodne teste, da tam izpadejo boljše. In zato, ker naši otroci ne delijo pri matematiki po ameriškem sistemu, dobijo nič točk. Toliko o drugačnem razmišljanju.
 

Če se že obregaš ob Belgijski sistem. V flamskem delu učenci po končani srednji šoli v povprečju obvladajo 2 ne-materna jezika na aktivni ravni. Precejšen procent pa še tretjega.

Slovenski srednješolci, če so se angleščine učili izključno v šoli, po opravljeni maturi ne obvladajo na aktivnem nivoju.

Aktivni nivo je tisti nivo znanja tujega jezika, ki je potreben za to, da študiraš na univerzi v jezikovnem okolju.
 

Prav vse države pri vrhu imajo višji odstotek zasebnih šol kot Slovenija, na Nizozemskem je v zasebnih šolah preko 70% otrok; tako res ne vem, kako naj bi bila PISA argument "proti" zasebnim šolam v Sloveniji.
 

Khm, zgornji anonimni... Jaz sicer mislim, da je belgijski šolski sistem še vedno bolje zastavljen kot naš in tudi specializiranost na svoje področje je pač kazalec razvitosti družbe. Bolj kot je družba tehnološko napredna, bolj zahteva specializacijo. Človeški možgni imajo pač svoje omejitve.

Ampak, v praksi pa žal ne drži, da bi flamski dijaki po srednji šoli obvladali dva tuja jezika na aktivni ravni. Sem precej v flamskem delu Belgije in moram reči, da je njihova francoščina večinoma obupna. Kar je še huje, ogromno jih ima velike težave celo s pisanjem lastnega jezika. Kljub ali prav zaradi pravopisa, ki ga reformirajo vsakih nekaj let. In pri tem mislim samo na alohtone otroke, da o priseljenskih sploh ne govorimo ...

V valonskem delu je to seveda še hujše, tam ne obvladajo nobenega tujega jezika. Na splošno. Na splošno pa Belgije ne dajal za ne vem kakšen zgled, kar se tiče srednjega šolstva. Imajo pa nekaj odličnih univerz, recimo KUL (Katoliška univerza v Leuvnu, ki je katoliška res samo po imenu).
 

Kdor pozna šolstvo v Belgiji, ve da je belgijski šolski sistem moronizem, ker obstajata dva ločena šolska sistema valonski in flamski.

Flamski daje bistveno boljše rezultate kot valonski (flamski je tudi bistveno bolj privatiziran kot valonski). Kar se tiče komentarja glede francoščine, ki jo govorijo flamci, je to za tiste, ki govorimo francosko in ki vemo, da je unitarna francoščina zgolj birokratski konstrukt, saj že Francoz iz Tolousa ne razume Francoza iz Lilla, navaden linguistični purizem, ki pa z znanjem oziroma neznanjem francoščine kot take nima veze.

Problem priseljencev je problem izbire šole, saj se priseljenci večinoma vpisujejo v valonske šole, ki jih žal ne naučijo aktivne uporabe flamščine.

Ker je ekonomska moč v Belgiji pretežno v rokah Flamcev, je za dober zaslužek, flamščina praviloma sine qua non.

Reformiranje pravopisa vsakih nekaj let, seveda pomeni, da po pravopisnih pravilih tukaj in zdaj nihče ne zna pisati. To še ne pomeni, da so flamci nepismeni, ampak to, da svojih lingvističnih reformatorjev že zdavnaj ne jemljejo več resno.

Jezik je živa stvar in se spreminja z uporabo, ne pa s purističnim-lingvističnim dekretom.

Z drugimi besedami, tvoja definicija pismenosti zaudarja po lingvističnem purizmu.
 

Najbolj smesno je brat kaksne wanna be eurokrate, katerih aktivna uporaba francoštine in angleštine bazira na zmazkih teh jezikov kot se uporabljajo v EU-ju. Slepec slepca ...
 

Po ogledu rezultatov pise moram reči da se mi rezultati slovenskih učencev ne zdijo slabi je pa res da je metodologija malce čudna.

link:
http://nces.ed.gov/pubs2008/2008016.pdf

@Tomaž: Finska ki je na vrhu ima zelo majhen odstotek učencev v zasebnem šolstvu, manj kot dva odstotka. Toliko o boljši kvaliteti zasebnega šolstva.
Sicer pa sploh ni važno zasebno ali javno, važna je samo kvaliteta poučevanja in menim da glede tega pri nas lepo napredujemo.
 

Kot sem že napisal se med 58 državami v prav nobeni kategoriji nismo uvrstili niti med prvih deset, kaj šele, da bi kje zasedali vodilna mesta. Glede na to da gre za naše otroke jaz tu ne bi relativiziral neuspeha; ta prijem bi pustil za druga področja.

Prav vse države na vrhu (vključno s Finsko) imajo večji odstotek otrok v zasebnih šolah od Slovenije. Mi ne gledamo teh rezultatov iz Nizozemske s preko 70 odstotki otrok v zasebnih šolah v okviru javnega šolstva, ampak s stališča Slovenije z 1.7%.