Četrtek, december 20, 2007 13:01
Pet najbolj neumnih izjav o javnem šolstvu.1. Državno šolstvo je standard, zasebno šolstvo pa nadstandard zato je logično, da ga starši doplačujejo.
Kako je lahko nadstandard nekaj, kar nas stane manj od standarda? Če je nekaj nadstandard, zakaj potem tega ne financiramo 100% in čimveč ljudem omogočimo uživanje nadstandarda za enako ceno kot jo danes plačujemo za standard?2. Državno šolstvo ima dobre rezultate.
Slovenija se v konkurenci 58 držav ni v nobeni kategoriji uvrstila med prvih deset; kaj šele, da bi v kateri zasedla prva tri mesta.3. Zasebno šolstvo financiramo s 85% ker je za bogatine, državno šolstvo pa s 100% ker je za vse.
To je skregano z vsako logiko. Dokler zasebno šolstvo financiramo 85% bogati zlahka doplačajo 15%, revni pa ne. Če zasebno šolstvo financiramo s 100% pa se lahko v zasebne šole vpisujejo tudi revni. Torej je 100% financiranje tisto, ki revnim omogoča dostop do elitnih zasebnih šol, 85% financiranje pa jim to otežkoča.4. V Sloveniji obstaja konflikt javnega in zasebnega šolstva
V Sloveniji se predvsem nenehno zamenjuje javno in državno šolstvo. Javno šolstvo se lahko izvaja tudi v zasebnih šolah, dokler ga financira država in omogoča vsem otrokom pod približno enakimi pogoji. Države kot so npr. Nizozemska in Belgija šolajo v zasebnih šolah večino otrok. Mi pa le 1,7%.5. Naše državno šolstvo je kvalitetno. Otrok je vse manj. Zato nima smisla vzpodbujati zasebnega šolstva, saj s tem rušimo kvaliteto državnega.
Da bi vsi razumeli, kako nesmiselna je ta trditev jo je potrebno le zapisati v poljudnejšo obliko: "Potrebno je omejiti konkurenco." (Konkurenca med šolami je najzanesljivejši mehanizem izboljševanja državnih šol, ki ga poznamo.)

Zanimiva bi bila kakšna mednarodna primerjava po letih starosti in po količni zadolžitve in učenja, ki ga imajo otroci popoldne.
Slovenski otroci, glavnino znanja in dela opravijo doma s starši, ker šole zaradi problemov z disciplino, praktično ne morejo več izvajati programov.
Na naši osnovni šoli so na roditeljskem sestanku razredniki satršem povedali, da jim ni treba delati z otroci doma, ker se bodo vsega naučili v šoli. Če bi doma spoštovali to priporočilo, bi odpadlo od 3-4 ure dela dnevno.
Zanimivo pri tem priporočilu je to, da smo naleteli na starše iz Kranja in Celja, ki so povedali isto zgodbo, ob zmrdovanju nad šolo in njihovimi metodami. Vsi so tudi povedali, da morajo snov doma z otroci predelati še enkrat, ker otroci ničesar ne razumejo v šoli.
Praktično vsi starši, ki jih poznam (ker pač imamo lastne otroke, krog ni majhen) in katerih otroci v šoli dobro izdelujejo, se popoldne z otroci veliko ukvarjajo. (Velja tudi obratno, otrokom staršev, ki tega ne počnejo, gre v šoli slabo.)
Vseeno pa bi bilo zanimivo raziskat, kdo je dal befel za uvodno predavanje učiteljem, da naj straši z otroci ne delajo doma.
Res je tu več govora o zasebnem in javnem šolstvu ampak vseeno, vse skupaj je potrebno porušiti in začeti pri temeljih,ne pa nekje v 10 ali 100 nadstropju!
In če je za tebe pravi izobrazbeni nivo privatno šolstvo Belgije in podobnih, kjer imajo otroci bogih 40 strani teksta v učbeniku (od tega je 20 strani polno nekih neumnih slikic) pri npr. zemljepisu in 8 strani vaj v delovnem zvezku, potem smo res na poti k pravemu izobrazbenemu biseru naše mladine. Se sicer strinjam, da napredek ni v kvantiteti, vendar so zahodnjaki splošno tako neizobraženi, da je izobraženemu vzhodno Evropejcu se z njimi prav nemogoče pogovarjati (in da, sem veliko v tujini). Vse kar vejo, je svoje področje in to je to. Drugo kar si pozabil omeniti je to, da nekatere države namensko pripravljajo otroke na te mednarodne teste, da tam izpadejo boljše. In zato, ker naši otroci ne delijo pri matematiki po ameriškem sistemu, dobijo nič točk. Toliko o drugačnem razmišljanju.
Slovenski srednješolci, če so se angleščine učili izključno v šoli, po opravljeni maturi ne obvladajo na aktivnem nivoju.
Aktivni nivo je tisti nivo znanja tujega jezika, ki je potreben za to, da študiraš na univerzi v jezikovnem okolju.
Ampak, v praksi pa žal ne drži, da bi flamski dijaki po srednji šoli obvladali dva tuja jezika na aktivni ravni. Sem precej v flamskem delu Belgije in moram reči, da je njihova francoščina večinoma obupna. Kar je še huje, ogromno jih ima velike težave celo s pisanjem lastnega jezika. Kljub ali prav zaradi pravopisa, ki ga reformirajo vsakih nekaj let. In pri tem mislim samo na alohtone otroke, da o priseljenskih sploh ne govorimo ...
V valonskem delu je to seveda še hujše, tam ne obvladajo nobenega tujega jezika. Na splošno. Na splošno pa Belgije ne dajal za ne vem kakšen zgled, kar se tiče srednjega šolstva. Imajo pa nekaj odličnih univerz, recimo KUL (Katoliška univerza v Leuvnu, ki je katoliška res samo po imenu).
Flamski daje bistveno boljše rezultate kot valonski (flamski je tudi bistveno bolj privatiziran kot valonski). Kar se tiče komentarja glede francoščine, ki jo govorijo flamci, je to za tiste, ki govorimo francosko in ki vemo, da je unitarna francoščina zgolj birokratski konstrukt, saj že Francoz iz Tolousa ne razume Francoza iz Lilla, navaden linguistični purizem, ki pa z znanjem oziroma neznanjem francoščine kot take nima veze.
Problem priseljencev je problem izbire šole, saj se priseljenci večinoma vpisujejo v valonske šole, ki jih žal ne naučijo aktivne uporabe flamščine.
Ker je ekonomska moč v Belgiji pretežno v rokah Flamcev, je za dober zaslužek, flamščina praviloma sine qua non.
Reformiranje pravopisa vsakih nekaj let, seveda pomeni, da po pravopisnih pravilih tukaj in zdaj nihče ne zna pisati. To še ne pomeni, da so flamci nepismeni, ampak to, da svojih lingvističnih reformatorjev že zdavnaj ne jemljejo več resno.
Jezik je živa stvar in se spreminja z uporabo, ne pa s purističnim-lingvističnim dekretom.
Z drugimi besedami, tvoja definicija pismenosti zaudarja po lingvističnem purizmu.
link:
http://nces.ed.gov/pubs2008/2008016.pdf
@Tomaž: Finska ki je na vrhu ima zelo majhen odstotek učencev v zasebnem šolstvu, manj kot dva odstotka. Toliko o boljši kvaliteti zasebnega šolstva.
Sicer pa sploh ni važno zasebno ali javno, važna je samo kvaliteta poučevanja in menim da glede tega pri nas lepo napredujemo.
Prav vse države na vrhu (vključno s Finsko) imajo večji odstotek otrok v zasebnih šolah od Slovenije. Mi ne gledamo teh rezultatov iz Nizozemske s preko 70 odstotki otrok v zasebnih šolah v okviru javnega šolstva, ampak s stališča Slovenije z 1.7%.