četrtek, november 15, 2007 09:07
Dolgo sem razmišljal, ali bi šel jutri obiskat sindikate na Dalmatinovo in s sodelavci pred njihovim sedežem prižgati sveče. Odločil sem se, da tega ne storim. Moji razlogi so naslednji:
1. Sindikati so vmes pojasnili namen demonstracij. Uradno je to postavljanje zahtev delodajalcem in ne politični protest,
(Mnenje: To je neučinkovita potrata človeških virov, sindikati imajo slabo vodstvo, ki jih množično pelje na demonstracije, na katerih ne bodo dosegli ničesar. Vsako podjetje ima drugačne notranje razmere, drugačno zmožnost plačevanja in drugačno strukturo odvisnosti od svojih zaposlenih in zato uravnilovka preprosto ni mogoča oziroma bo enim delavcem koristila, drugim pa škodovala, ker bo ogrožala njihova delovna mesta.)2. sindikati so vmes postavili -za sindikate- racionalne zahteve, to ni več spolitizirani "protest proti inflaciji v času, ko jo rast povprečnih plač presega", ampak zahteva po delitvi dobička v podjetjih,
(Mnenje: To je legitimen cilj, toda ne vem kako si predstavljajo to doseči na ulicah prestolnice namesto v pogovorih z vodstvi svojih podjetij. Ne razumem pa tudi, zakaj se sindikati zatekajo k prakticiranju političnih pravic in šele v drugi fazi k prakticiranju sindikalnih pravic, denimo stavke? Napovedan je namreč protestni shod in ne stavka, ki po ustavi spada med politične pravice. To pripisujem bližajočim se volitvam, na katerih bo Semolič znova skušal osvojiti predsedniško mesto.)odločilni argument pa je načelno liberalno stališče, da se
3. politika nima kaj vtikati v odnose med sindikati in delodajalci.
(Mnenje: Če se ljudje, ki si želijo imeti vpliv na politiko vmešajo v razmerja med sindikati in delodajalci s tem legitimirajo socialna partnerstva in ekonomsko socialni svet - v katerem je tretji pogajalec država. Legitimna socialna partnerstva so prostovoljna partnerstva med delojemalci in delodajalci; vloga politike pa je v njih nepotrebna.)Zato bomo namesto protesta s sodelavci ob sobotnem mitingu sestavili izjavo za javnost.



Je pa zanimivo, da si do ugotovitev pod 1. in 2. prišel šele po tolikšnem času, saj so to sindikati trdili že od vsega začetka. Ne da se mi iskat virov, a na soočenjih so pogosto povedali, da protest ni usmerjen proti vladi, temveč delodajalcem - res pa je, da so rekli, da bo naslednji protest, torej, če ta ne bo uspel, usmerjen proti vladi. Prav tako so poudarjali, da so razlogi v tem, da se jim zdi sporna trentutna razdelitev dobička, ki gre v veliki meri v nagrade vodilnih v podjetjih (po njihovem mnenju niso zaslužni tako visokih nagrad).
Vmes so tudi navrgli kakšno o inflaciji, a to je razumljivo, saj mnogim nič ne pomaga dejstvo, da povprečna stopnja rasti plač presega inflacijo, če jo njihova ne. Na tej točki mislim, da je navajanje povprečij zavajujoče, saj je le-to za posameznika povsem irelevantno. Če se že mora navajati povprečja, bi bilo veliko bolj konkretno, da bi se pokazalo kakšne so povprečne rasti plač posameznih dohodkovnih skupnih (torej tistih z najnižjo plačo, tistih s povprečno plačo ipd.)
Če prav razumem, bodo tvoji sodelavci vseeno prižigali sveče, le tebe ne bo?
Nikomur, ki bi rad dosegel spremembe in tudi meni ni v interesu Totalkrieg z novinarji; toda če ti jemljejo pravico do besede in zasedajo medije streljaš.
Kot je nekoč med bombandiranjem na obtožbe o muslimanskih protinapadih odgovoril Silajdžič. V vsaki vojni je pomembno, kdo jo je začel in s kakšnimi nameni. Drugo je vse vojna.
Sindikati so veliko obsojali, toda konkretnih podatkov nikoli niso navedli. Če bi povedali, kje jih čevelj žuli bi se delodajalci bistveno lažje pogovarjali z njimi (čeprav - roko na srce - inflacija ni krivda delodajalcev, ampak nefleksibilne strukture trga, npr. koncentracije lastništva, ki je med drugim tudi posledica neizvedbe Mrkaićevih in JPDjevih reform)
"Če prav razumem, bodo tvoji sodelavci vseeno prižigali sveče, le tebe ne bo?"
Jaz sem liberalec. Vsak posameznik bo počel tisto, kar meni, da je prav.
Čeravno delim mnoge poglede z vašim deklarativnim pogledom na svet, bi dvakrat pomislil, preden bi vas volil ali podprl, saj ste daleč od tistega, kar jaz smatram za duha klasičnega liberalizma.
Naj vam bo za zgled manira v kateri so klasični avtorji predstavljali in branili stališče liberalizma, ne s poceni obrekovanjem, ne z nestrpnim žaljenjem, temveč z vztrajnim in potrpežljivim dokazovanjem. Primerjaj svoj stil ter stil Mrkaiča in tebi naklonjenim komentatorejm na temu blogu s pisanjem npr Misesa in Hayeka, ko sta obračunavala s takratno socialistično miselnostjo. Čeprav je bilo na kocki veliko več kot je danes in strasti na obeh straneh so bile neprimerno večje, sta uspela leta in leta, skozi stotine strani knjig in člankov civilizirano in sistematično nastopat proti nasprotni strani. Njuna veličina je ravno v veličini argumentov in prepričljivosti.
Neglede na to, kako vidite sami sebe, sem mnenja, da delate idejam liberalizma na slovenskem medvedjo uslugo. Zaradi vašega vulgarizma in nestrpnosti ste na tem prostoru razvili tak odklonilen odnos do liberalizma v javnosti, da ga zlepa ne bo moč popraviti.
Namesto tega, da bi postopali korak za korakom in počasi pridobivali ljudi z argumenti, ste nanje usuli plaz (vsaj s stališča publike) apriornih zagovorov liberalizma in psovk ter s tem ustvarili okrog sebe zgolj ozek krog ljudi, ki, kot je moč videti na tem forumu, niso sposobni drugega kot imitirati vaš slog in besedišče(neosocialisti ipd. termini)
Morda se nisva razumela, mene je zanimalo le to, če je stvar generalno odpovedana, ali se jo zgolj ti ne misliš udeležiti.
Tako imajo npr. social-demokrati svojo poulično divizijo (sindikate), katere govorica je izvirna Sovjetščina; hkrati pa imajo kanal "televizija, ki jo spremlja 2 mio. Slovenk in Slovencev", kjer se govori tako, kot se v resnici razmišlja.
Niti Mrkaić, niti Damijan nikoli nista prestopila te meje, saj sta se dobro zavedala, da velika večina Slovencev ne ve, kaj sploh so Finance; ravno bralci tega časopisa pa ju daleč najbolj podpirajo.
Tako da se ne bi strinjal, da je težava večkanalni pristop do javnosti s sporočili na različnih nivojih.
Težava je bila v tem, da so bili ti kanali prešibki in da piar kampanja za reforme ni bila nikoli vodena, koordinirana, usklajena - in tudi ni imela ustrezne podpore politike.
Če kaj, so naredili napako, ker niso imeli kanalov na enakih nivojih, kot njihovi podporniki in ker se na nekaterih nivojih niso branili ter tako tam utrpeli izgube (bili ranljivi).
No, kar sem jaz želel reči je, da je to odločitev vsakega posameznika in da se v to ne želim vtikati. Jaz sem se odločil zase in s kolegi končujemo izjavo. Da nam le vlada ne bi danes odstopila in ji jo lahko še pošljemo. ;)
Ne bom se več pregovarjal glede tega, ker dvomim, da bova prišla skupaj. Želel sem ti le svetovati, da boš veliko več naredil za ideje, za katere se boriš, če boš spremenil svoj slog in odnos do drugače mislečih. S tem ne mislim, da jim moraš vse sprejemati in odobravati, temveč, da se jim postaviš po robu s spoštovanjem in argumenti, ki bodo prepričali tudi ljudi, ki jim je liberalizem tuj. In to, Tomaž, je duh liberalizma.
Na takšen način je ni mogoče premagati.
Mislim, da mora obstajati oboje. Prepričevanje z dokazi in vračanje klofut. Če slednjega ne bo, bodo veljali za neodločne in mehkužne in mnogi jih spet ne bodo marali.
si jo že kdaj doživel? očitno ne?
To ne drži, moč, ki se čuti in izžareva, je v samoobvladovanju. Zdaj so šibki, ker ne morejo nadzorovati niti sebe.
Si že to kdaj doživel? Očitno ne!
http://www.libertarni-klub.org/dyn/index.php
Ustanovljen je bil leta 2002, pred Zboromm za Republiko in Forumom za Levico. Ima več članov od Liberalne Akademije. Vprašajte Milana Kučana, odkod mu ideja za Forum 21.
Prispevke smo skušali objavljati medijih. Povsod, razen na Financah, so nas ignorirali. Preden smo komurkoli storili karkoli se je začelo zabijanje neoliberalizma z vsemi umazanimi podlostmi, lažmi in izmišljotinami, ki si jih lahko zamisliš.
Naprimer v tedanji sobotni prilogi so nas ignorirali, ko smo leta 2002 želeli predstaviti zamisel o voucherskem sistemu v šolstvu. Niso nam niti odgovarjali na maile.
Potem je Mićo posegel po močnejših sredstvih in praktično sam naredil osupljiv preboj, ki pred njim ni uspel nikomur.
Danes -se strinjam- lahko začnemo umirjati žogo in to tudi počnemo. Česar ne vidiš v ozadju je našega sestankovanja z levičarji, kjer jih sprašujemo kaj vraga hočejo da naredimo, da se ne bo ponovil pogrom... Da se razume - mi hodimo k njim. Nobenemu od njih niti na misel ni prišlo, da bi prišel k nam.
Toda hkrati je treba na ulico še vedno odgovoriti z ulico. Če si bil enkrat tepen in nisi neumen poskrbiš za svojo obrambo in poskrbiš, da bo tudi drugega bolelo, če te bo tepel.
Seveda, velikokrat. Zato sem se pa naučil samoobvladovanja in tega, da se ne odzoveš nazaj enako, pač pa diametralno nasprotno - s hladnim argumentom BREZ klofute. Druga pot deluje in razoroži klofutača veliko bolje.
Zdajle sem ti dal primer. Kako ga čutiš? ;)
Jaz osebno si neizmerno želim, da bi te imel blizu sebe, kadar sem zaradi česa jezen in nezadovoljen.
Da te lahko oklofutam in se umirim.
Ne more biti asimetrije.
Jaz skušam te ljudi spoznati, ker verjamem, da je v bistvu veliko že to, da vidijo, da nismo pošasti.
Potem je težje pisati o drugemu tako nizkotno. Nimam nič proti argumentom.
Samo bojim se, da to kvarijo premnogi in da mi moramo vzpostaviti odgovor na ta kanal.
Na peticijo protipeticijo.
Na novinarsko društvo proti društvo.
In, če bo potrebno, bomo vzpostavili tudi proti-ulico.
Nihče se ne bi smel zanašati na to, da ima monopol nad določenim sredstvom in bi moral razmišljati o tem kako bi se počutil, če bi imela to v rokah tudi druga stran.
Vojne se ne končajo, ko se ena stran odloči ne odgovarjati, ampak, ko je vzpostavljeno ravnotežje in se vsaki strani bolj izplača mir.
Vedno bolj sem prepričan, da deluje druga pot, imel sem nekega strašnega sovražnika, dokler sem mu poskušal parirati, ni bilo konca, potem pa sem se ga lotil z umirjeno naklonjenostjo, in je bil skoraj v hipu razorožen.
Zdajle sem ti dal primer. Kako ga
čutiš?
Od mene nisi prejel nobene klofute, zato lahko strpno odgovarjaš. To je možno med normalnimi ljudmi.
Kaj pa recimo, da te brez dokazov nekdo stalno obtožuje, da si ...(zamisli si klofuto) in to nenehno ponavlja v javnosti?
Boš odgovarjal mirno in strpno in na dan vlekel vse mogoče argumente, kar bo le še potrdilo tisto, o čemer "vedo" tako ali tako že vsi?
Pravzaprav je v Sloveniji tako, da niti odgovarjati nimaš možnosti, kaj šele, da bi navajal argumente o tem. Edina možnost je ena okoli ušes ob prvi priložnosti. Prva priložnost so blogi!
Če bomo pa nastavljali še drugo lice, potem pa nismo liberalci!
Boš odgovarjal mirno in strpno in na dan vlekel vse mogoče argumente, kar bo le še potrdilo tisto, o čemer "vedo" tako ali tako že vsi?"
Ne vem, če razumeš človeško psihologijo? Nekoč v življenju sem bil obtožen nečesa, kar ni držalo. S krčevitim in agresivnim odzivom sem dokazal obtožbo. Sam sebe sem matiral, čeprav prvotna trditev ni bila resnična. Tisti hip, ko začneš vračati klofute, si se sam premagal, dokazal si, da ima druga stran prav!
Moraš se naučiti samoobladovanja, pogosto se na neresnične obtožbe zmaga z dostojanstvenim molkom ali še bolje - zadržano naklonjenostjo - napadalcu. Tako ga razorožiš, nato pa MIRNO in BREZ KLOFUT poveš svoje argumente.
Morda ga boš prepričal, morda ne, nauči se živeti s tem, da imajo drugi pravico imeti drugačno mnenje, pojdi mirno preko tega.
Zdaj sem lahko v zelo dobrih odnosih z ljudmi, s katerimi imamo na kaj zelo različne poglede. Obstaja neko vzajemno spoštovanje, ki razorožuje tudi njih. Klofutači tega spoštovanja nasprotnikov niso nikoli deležni.
= Obstaja neko vzajemno spoštovanje, ki razorožuje tudi njih. Klofutači tega spoštovanja nasprotnikov niso nikoli deležni.
= da imajo drugi pravico imeti drugačno mnenje
= sem bil obtožen nečesa, kar ni držalo
Očitno živiš v nekem drugem svetu, brez klofut, opravljanja, obrekovanja in podtikanja.
Praviš, da je treba spoštovati delilce klofut in da tega spoštovanja niso nikoli deležni.
Da imajo vsi možnost izražati svoje mnenje tudi če je njihovo mnenje tako, da te obtožujejo za nekaj kar ne drži.
Potemtakem ima tudi vsak pravico deliti klofute, saj je tako njegovo mnenje.
Ne, tega sem imel nadpovprečno veliko v življenju, nato pa sem spremenil sebe in tega je veliko manj.
"Praviš, da je treba spoštovati delilce klofut in da tega spoštovanja niso nikoli deležni."
Ne pravim tega, preberi še enkrat, kaj sem napisal.
"Da imajo vsi možnost izražati svoje mnenje tudi če je njihovo mnenje tako, da te obtožujejo za nekaj kar ne drži."
Da.
"Potemtakem ima tudi vsak pravico deliti klofute, saj je tako njegovo mnenje."
Da. Hočeš biti med njimi tudi sam?
Vprašal si se: "Ne vem, če razumeš človeško psihologijo?"
Svetoval si mi: "Moraš se naučiti samoobladovanja..."
Podučil si me: "...nauči se živeti s tem, da imajo drugi pravico imeti drugačno mnenje..."
Razložil si mi: "Ne razumeš, preveč se ukvarjaš z drugo stranjo, začni se s seboj. ;)
Same klofute. No ja, bolj krcanje. Bi rekel, da z lahkoto deliš klofute ali krce levo in desno, drugim pa svetuješ naj nastavljajo še drugo lice.
Ker si pička in velik gobec.
Predlagam prof. Lukšiču, da na delavske demonstracije pošlje svoje študente, da poanketirajo protestnike z naslednjim vprašalnikom:
Ali imate svoje stanovanje?
Koliko kvadratnih metrov?
Imate vikend?
Imate kakšno plovilo?
Kakšen avto imate?
Ali posedujete delnice?
....
Prosim, če ima kdo še kakšno idejo, da vidimo kakšni reveži bodo protestirali.
Sindikati stalno poudarjajo, da sobotni delavski shod ni uperjen proti vladi ampak proti delodajalcem, čeprav je pred kakim tednom Semoliču v "žaru borbe" enkrat ušlo (na TV), da je protest usmerjen tudi proti vladi.
Torej, vprašanje:
Zakaj se potem shod vrši v Ljubljani, če je shod usmerjen proti delodajalcem in ne proti vladi?
(A imajo vsi "grdi kapitalisti" sedeže svojih firm v Ljubljani?)