Torek, avgust 14, 2007 08:15
"Nova kultura"V Sloveniji se je med drugo svetovno vojno in po njej zgodil kulturocid. Skrajni levici, ki je imela pred vojno manj kot tisoč članov; je s fizičnimi likvidacijami klasične inteligence uspelo nadomestiti obstoječo kulturo s sovjetsko.
Kar je Pol Pot skušal doseči s svojim "letom nič"; je bilo v Sloveniji doseženo trideset let po vojni. Socializem ni postal manj krvoločen zaradi samokritičnosti; ampak zato, ker je naposled uspešno izkoreninil drugačna razmišljanja in so bile porajajoče se različnosti pravzaprav zgolj milejši odkloni od levičarske ideologije.
Če bi Hitler zmagal bi deset let po vojni lahko zaprl velika uničevalna taborišča za Žide, ker bi jih dotlej že vse uničil.
Mili slovenski socializem in miroljuben sestop z oblasti je bil mogoč, ker so socialiste na oblasti zamenjali socialisti.
"Nova kultura" je bila vzpostavljena. Klasičnega intelektualca in izobraženca (tisto, čemur je Lenin rekel sovražna "inteligentsia") je nadomestil novo vzgojeni kritični intelektualec, čigar poglavitna funkcija in deklarativno "znanje" je bilo agitacija socialnega revolucionarstva in izgradnja politično motivirane "znanosti".
Slovenski študentje so v šestdesetih letih tragikomično odšli na ulice demonstrirat za "novi socializem"; ne za demokracijo, svobodo ali prosti trg. Za to jih ne gre kriviti. Nova generacija je bila tabula rasa brez obrambnih mehanizmov, "novo kulturo" je sprejela kot samoumevno; tisti izmed njih, ki so opozarjali na očitne nekonsistenčnosti vrednostnega sistema pa so s težavo hodili skozi življenje.
"Nova kultura" je v naša življenja vnesla tudi novodobne mite. Zgodbe, za katere mnogi verjamejo, da so resnične in v katerih prevladuje metafizično in nadnaravno. Te zgodbe nas pestijo še danes. Bolj, kot se zavedamo.
Mitologija sodobne Slovenije
Ko smo v Sloveniji po koncu vojne marginalizirali krščansko cerkev je nastala duhovna praznina. Le to je marsikdo nadomestili z eno izmed različic marksizma; svojevrstno sekularno religijo, ki v osnovi ni nič manj dogmatična, nekonsistenčna in skregana z realnostjo od katerekoli druge. Razlika je le, da sekulranimi verniki svoje religioznosti ne priznavajo in celo s poniževalnim odnosom gledajo na "naivne", "neumne", "nekritičnointelektualne"..."butaste klerikalce".
V sodobni Sloveniji politiki še preradi strežejo tem globokim verovanjem. Ena izmed klasik sodobne mitologije je nadomeščanje pojma razum in realnost s stigmatiziranimi konstrukti, kot naprimer liberalizem in ekonomija. Namesto metafizičnega in nadnaravnega pa se uporabi olepšave; denimo globji razmislek in širši pogled.
Družbene spremembe, ki bi priznale realnost se označuje z "amerikanizmom" (ki je v sekularni religiji analogija za običajni heretizem); za status quo pa se uporablja popularno sopomenko skandinavski model, ki da ga od nekdaj zasledujemo, ko je treba braniti obstoječe politike in ga nikoli nismo imeli, ko je treba zagovarjati njihove rezultate.
Poglejmo si nekaj primerov in skušajmo razumeti njihov pomen. Navidez trezne izjave so v resnici sofizmi brez vsebine, ki imajo namen pri ciljni publiki utrditi dogme njihove sekularne religije (in jim ob tem dati obvezen občutek nekakšne "kritične intelektualnosti")
"Na vprašanje pokojnin ne moremo gledati le ekonomsko."
= na pokojninski sistem ne smemo gledati realno
"Zavzemamo se za skandinavski model."
= zavzemamo se za to, da se nič ne spremeni
"Neoliberalni vzorci niso primerni za Slovenijo."
= proč z resničnostjo
"Odlično nam gre."
= odlično mi gre, proč s priložnostmi za druge, proč s spremembami
"O temu vprašanju ne smemo razmišljati le na plehki ekonomistični način. Potreben je globji razmislek. Poiskati je potrebno širok družbeni konsenz."
= o tem vprašanju je nezaželeno razmišljati realno, potrebujemo malo megle. Hkrati nujno potrebujemo zavoro, da se ne bi slučajno kaj spremenilo.
"Pomembnejša od ekonomije je kvaliteta življenja."
= pomembnejše od realnosti je nadnaravno
"Mladoekonomisti"
= realnost je plitka, če ste realist ste nezrel
"Proti neoliberalizmu. Za humanizem."
= dol z realnostjo in praktičnostjo, živelo nadnaravno
Praktičen primer
Za konec si poglejmo še mnenje stereotipnega DESUS-ovca...
"Odlično nam gre, ker smo humani in zavračamo neoliberalizem. Vemo, da je pomembnejša od ekonomije - kvaliteta življenja. Zato vzpostavljamo dialoško Slovenijo in drugačno politiko. Vprašanj pokojnin in medgeneracijske solidarnosti ne rešujemo plitko ekonomsko, ampak z globjim razmiselkom in s širokim družbenim konsenzom."
...in prevod...
"Imam dobro pokojnino in ne želim si, da bi imeli drugi ljudje v življenju preveč priložnosti, saj bi lahko ustvarili več od mene in mi zrasli čez glavo. Ne zanima me, kakšne pokojnine bodo imeli; naj plačujejo mojo in bodo tiho. Ne želim se kregati s tistimi, ki jim ne gre dobro; želim jih še naprej ignorirati. Pravzaprav mi gredo pošteno na živce! Če gre meni dobro - gre dobro Sloveniji! Nobena matematika ni tako prepričljiva, kot moja vera v status quo."
Klasični liberalizem pozna samo demokracijo (postavljanje pravil na podlagi večinskega sistema) in varovalko - doktrino človekovih pravic in svoboščin, kot mejo do koder lahko sežejo pravila preglasovanja.
Konsenz pa je oksimoronska pogruntavščina socializma, še prej pa klerikalizma, kjer so centralno postavljeni pastirji (klerikalci) oziroma predstavniki ljudstva (komunisti), vedeli zaradi svojih nadnaravnih sposobnosti, kaj je interes VSEH ljudi.
Verjamete v trg?
Pojdite na trg političnih idej in skušajte prodati svojo. Če vam bo uspelo - trg deluje.
Če vam ne bo uspelo - trg deluje. (Samo da ne bomo poslušali zgodbic o raznih zarotah - podjetnik na trgu spe ali pa ne uspe. To JE realnost).
1. Če rečeš, da je gozella pašteta zanič to ne pomeni, da ne verjameš v trg,
2. če ima gozella pašteta trenutno velik tržni delež to ne pomeni, da jutri ne more imeti manjšega; niti to ne pomeni da trg ne deluje,
3. marketing je del trga, kritika konkurence tudi, potrošniška društva, ki delujejo na prepričevalnem principi (ne prisilnem) tudi,
4. tako dejstvo, da se opisuje te prijeme pomeni preprosto, da se trgu dobavlja potrebne informacije, da bi dosegel želene spremembe.
Zato komaj čakam vašo stranko na trgu...
Kako bi med nepismenimi jamskimi ljudmi uspela prodaja osebnih računalnikov? ;-)
Velika večina volilcev se zelo omejeno in poenostavljeno zaveda političnih in ekonomskih realnosti. Velika večina volilcev ni sposobnih razumeti, kakšna je funkcija centralne banke in čemu služijo obrestne mere, ki jih postavlja centralna banka. Velika večina volilcev teh principov ne bo nikoli razumela. Lahko se jih samo nauči; naučila pa se bo tega, kar več sliši. Če bo več slišala o socializmu, bo verjela v socializem. Če bo več slišala o libertarizmu, bo verjela v libertarizem. V obeh primerih bo velika večina volilcev le verjela, ne pa razumela, ker večina ni sposobna dovolj globokega kritičnega razmisleka.
Večina ljudi zna sklepati le površinsko, medtem ko so fenomeni, o katerih se glasuje na volišču, globoki, subtilni in kompleksni in daleč presegajo sposobnosti razumevanja povprečnega volilca.
Zato bo v demokraciji vedno zmagal tisti, ki ima nadzor nad šolstvom in nad mediji.
Cerkev že 2000 let ve, da je večina ljudi kot trop ovac, ki usmerjanje in pastirja. Zato cerkev že 2000 let uspeva. Ker poskrbi, da se ljudi indoktrinira, že ko so majhni (šolstvo) in ker potem to vero vsak teden vzdržuje (medij).
Če nimaš šolstva in medijev, nimaš vpliva. Demokracija je zgolj glasovanje o tem, kdo ima bolj vplivno šolstvo in bolj vpliven medij.
Poleg tega, pa so tudi komunisti vedeli, da so ljudje kup ovc, pa so vsen po 100 letih, še prej, propadl. Torej v čem je razlika med RKC, anglikansko cerkvijo, raznimi ortodoksnimi cerkvami, protestansko-evangeličanskimi cerkvami, da tako uspevajo? Niso naravnane destruktivno ampak konstruktivno. Kljub temu, da se tako zdi, niso proti demokratični oblasti, pač pa z njo sodelujejo in jo dopolnjujejo.
Laž je to, da smo na silo bili primorani vzeti krščanstvo, kajti, če bi bilo to res, potem bi vse skp propadlo po stoletju. Je pa res, da nam je krščanstvo prineslo napredek, več ljudi je bilo pismenih, izobrazba je postala nekoliko lažje dostopna, stari običaji so se pretopili v krščanske in s tem ohranili in nadaljevali kulturno izročilo, tako da ni bilo potrebe nasilnega pokristjanjevanja. Je pa res, da so se kdaj za svoj prav tud usekali, sam da bi to bilo kaj epskega, mogoče reformacija oz protireformacija, pa še to se danes pretirava.
Naloga cerkve je, da skrbi za duhovno plat človeka in s tem ni nič narobe, kajti človek si itak to tako ali tako poišče kje drugje če ne v cerkvi, mogoče pri kakem vraču in zdravilcu. Da podaja vero na mlajše generacije tudi ni nič spornega, saj čuti to kot božje poslanstvo in kasneje se otrok sam odloči ali bo vero sprejel ali ne. Recimo jaz sem na začetku bil bolj k ne ateist z zakramenti, toda z leti sem se začel poglabjat v vero, slediti po raznih razpravah itd, pa sem prišel do zaključka, da Bog mora biti, in da cerkev sploh ni tako napačna, kot se jo predstavlja. Pustimo moje osebne izkušnje, hočem samo povedati, da se Cerkev in Socializem ne da primerjati, da cerkev sploh ni vaš sovražnik, saj če bereš sveto pismo, poudarek na novi zavezi govori ravno o tem o čemer vi pričate + mal več molarizeranja. Velika osebna odgovornost, malo zakonov a so zelo splošni (deset božjih zapovedi+ jezusova: ljubi svojega sovražnika, kakor ljubiš sebe), jezus uči o toleranci, o ponižnosti... In države, ki so sprejele protestantsko vero, ali prereformirale katolicizem, ki daje poseben poudarek na to, so se hitro razvile v velesile, ostale pa so za njimi caplajle.
LP GBWallace
ne vem od kje vam zakljucek, da Sveto Pismo uci o toleranci (tudi Nova Zaveza ne). Mogoce bi bilo dobro, da si to skrpucalo od fikcije se enkrat res dobro preberete. Jezus je prisel sirit mec (lepo pise v Novi Zavezi) in scuvat brata proti bratu...
Se vec, v Stari Zavezi vsaj vecnega trpljenja v peklu ni blo, po prihodu "ljubecega" Jezusa pa smo dobili groznjo z vecnim trpljenjem, ce ga ne sprejmemo. Kje je tu ljubezen in proporcionalnost in tolerantnost?
Aja, od kje vam zakljucek, da Bog mora obstajati? Dejstva okoli nas pac te hipoteze ne potrjujejo in je niti ne rabijo.
S spostovanjem,
Iztok Umek
Kar se mene tiče, ti ne zanikam pravice, da verjameš v nevidnega rožnatega samoroga. Ampak dejstvo je, da religije niso ravno nek glasnik napredka, temveč so glas nekritičnega tradicionalizma. To je samo po sebi slabo, ne glede na to, da včasih slepa kura zrno najde in je kakšna tradicija včasih v redu - večina jih ni.
Nasprotje libertarizma je statizem, in Cerkev je največji statist vsega časa.
Cerkev gotovo pozna resnico o Njem, vendar dvomim, da je povprečen človek sposoben doumeti več kot strička z brado, zato se Cerkev te interpretacije niti ne brani... sčasoma (osebno menima da je za kaj takega potrebnih več življenj) človek dojame resnično veličino našega Stvarnika...
osebno sicer nisem prebral več kot par vrstic Svetega Pisma, vendar sem prepričan, da ne glede na človekovo predstavo o Bogu in vsem, v njem (v SP) najde nekatere odgovore, predvsem pa da, kot vsako pomembno delo, človeku material za razmišljat... to mnenje sem si ustvaril, ko sem čez čas doumel tiste resnice (dogme), katere so mi pred leti govorili pri verouku... večplastnost resnice je tista, katera omogoča različne interpretacije in z dozorevanjem človek poglablja svoje razumevanje o svetu...
predvsem pa velja nekaj - včasih je potrebno opustiti način razmišljanja in narediti velik preskok, da resnično poglobimo svoje znanje in razumevanje o svetu okoli nas...
ker pa sem v srcu liberalec, dopuščam vsakomur svojo lastno interpretacijo, zato tudi zagovarjam ločitev Cerkve od države, pa tudi podpiram prihod ostalih religij na slovenska tla, saj mnoge dopolnjujejo sliko Boga in ne negirajo krščanske predstave (ponavljam pa, resnica je večplastna in včasih jo težko prepoznamo, čeprav jo imamo ves čas pred očmi)