Petek, december 15, 2006 07:45
Ker janševa vlada nadaljuje številne ideološke in nepraktične skandinavske politike, ki jih je levica uvedla med svojo vladavino (denimo - visoke progresivne obdavčitve, ki redčijo družine srednjega sloja in povzročajo beg uporabne inteligence; nadstandardne okoljevarstvene prostorske politike in regulacija, ki onemogoča gradnjo cenenih stanovanj; prerazdeljevanje od tistih, ki naj bi imeli otroke k tistim, ki jih imajo preveč, itn.) so temu primerne tudi posledice.

Pisali smo že o da je levica na Švedskem probleme rodnosti v preteklosti reševala s priseljevanjem iz religiozno-konzervativnih okolij, kjer je kulturna navada imeti veliko otrok in s pospeševanjem rodnosti neto prejemnikov iz proračuna (t.j. svojih volilcev). Priseljenci so skandinavski rešitelji, saj bi brez njih propadli. Vendar priseljevanje ne odpravlja strukturnih težav skandinavskega modela velikosocialne države (državni darvinizem, medgeneracijski kanibalizem, politična togost, itn.).

Relativno počasno zaostajanje Skandinavije (npr. Švedska je od sedemdesetih na OECDjevi lestvici prosperitete padla le za 9 mest) ji omogočajo a) njene kvalitetne inštitucije in b) njeno nevmešavanje v gospodarstvo, ki zato lahko prenese nekoliko večje davčne obremenitve. Oba pogoja v Sloveniji žal nista izpolnjena.

Letošnji podatki o slovenskem naravnem prirastu so predvidljivo slabi.

Delež naravnega prirasta (novorojeni otroci) v skupni rasti slovenskega prebivalstva znaša le 0.3% (z besedo nič celih tri odstotka), medtem ko znaša delež priselitvenega prirasta (priseljevanje v Slovenijo) kar 99.7%. Na vsakih 997 priseljencev se rodijo 3 državljani Republike Slovenije.

V primerjavi z lanskim letom se je za 12% povečal delež izseljevanja državljanov Republike Slovenije. Srednjeročno bo zato treba na široko odpreti vrata za priseljevanje uporabne inteligence. Da pa ne bi delili usode Nemčije iz katere se uporabna inteligenca izseljuje v anglosaksonske dežele, medtem ko se vanjo priseljujejo (dolgoročno gledano) neto prejemniki iz proračuna in drugi neosocialistični derivati bo morala prihodnja vlada zaostriti meritokratske kriterije za priseljevanje.

Hkrati bo morala prihodnja vlada nujno pričeti z liberalnimi reformami, ki bodo zagotovile višji naravni prirast in preprečile trenja znotraj družbe.

Ker nimamo vzpostavljenih kvalitetnih mehanizmov asimilacije (najkvalitetnejši model je nedvomno ameriški "talilni lonec kultur", ki pa je žal mogoč le v liberalnih okoljih) bomo v prihodnosti priča pogostejšim pojavom nestrpnosti, kot posledici nedelujočih (s slovensko kulturo nezdružljivih) skandinavskih ekonomsko-socialnih modelov, ki jih je uvedla levica med svojo 12 letno vladavino.
 

Komentarji:
ameriški model je žal inferioren švedskemu.

http://drugidom.net/?p=543
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
HDR kot najbolj znani in najbolj agresivno promovirani levičarski indeks ne opisuje dobro problemov priseljevanja in učinka, ki ga ima ta na družbo, kar je lepo razvidno iz njegove strukture.
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
podobno velja za indeks OECD, ki o priseljevanju nima kaj dosti za povedat.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
To je res, vendar je uporabljen v drugem kontekstu (v kontekstu, zakaj skandinavski model ne zaostaja skokoviteje - zaradi zelo kvalitetnih inštitucij in liberalnega odnosa vlade vizavi regulacija gospodarstva). V bistvu bi bila Skandinavija liberalni raj, ko bi bili le še davki nekoliko nižji (in v to smer tudi grejo).
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
ja, se strinjam. skandinavski model uspešno združuje veliko državo z liberalnimi trgi, kar je njegova prednost pred anglosaksonskim modelom. liberalizem in velika država namreč nista izključujoča.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
Odvisno o čemu govoriš. Skandinavski ekonomsko-socialni model ima nekaj legacy lastnosti (npr. obsežno prerazdeljevanje, katastrofo z neasimiliranimi priseljenci - o tem piše članek).

Hkrati pa so dovolj zgodaj dojeli, da morajo institucije delovati in da državna regulacija gospodarstva in ekonomska uspešnost ne gresta skupaj in se zato (za razliko od nekaterih drugih levičarjev) izredno malo vtikajo v gospodarstvo.

Vendar pa se tudi sami zavedajo, da morajo svoje legacy probleme, -mednje sodijo visoki davki- popraviti.

Zato volijo desno liberalne vlade (Danska, Švedska, itn.) in nižajo davke ter razbremenjujejo gospodarstvo.

Skandinavski ekonomisti niso neumni in dobro vedo, da ni razlogov, da liberalni recepti ne bi delovali v Skandinaviji in da bo šlo z njimi Skandinaviji še bisteno boljše.
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
Aja, pa v bistvu ti Pigou klub promovira nižanje dohodnine in višanje obdavčenja nezaželjenih aktivnosti, ki imajo eksternalije; če kombiniraš to s potrebo po nižanju dohodnine (katere progresivnost je itak perverzna, saj gre večinoma za davek na delo), potem smo še bližje nekemu konsenzu stroke glede davkov, ki tebi kot zagovorniku visoko progresivnih dohodnin nikakor ne bo všeč (...levičarji, ki sem jih poznal zmotno menijo, da je Pigou koncept omejen na nafto)
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
nižanje dohodnin ne pomeni odprave progresije, to si se malo zmotil. progresija pa je pomembna predvsem za zagotavljanje družbene kohezije in jaz jo zagovarjam iz tega stališča: bogatun mora plačati več kot revež.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
Progresija v okolje privlači tiste z nizkimi dohodki in odganja tiste z visokimi; tako da o kakšni koheziji ne more biti govora; ravno obratno je - progresija vzpodbuja konflikt.

p.s.
Bogatunov in revežunov z dohodninsko lestvico ne zajameš, ker prihodki bogatunov ne izhajajo iz dela (ki ga večinoma dohodnina obdavčuje).

Če bi naredil teoretičen model, ki bi zajel tudi premoženje (pa ga ne moreš, ker ima večino slovenskih gospodinjstev več deset milijonsko nepremičnino in ti politično ne bodo pustili obdavčiti premoženja), pa bogatun brez progresije plača več od revežuna in sicer natanko tolikokrat več, kolikorkrat več mu je institucionalno okolje omogočilo zaslužiti. To je lepo objektivno merilo in temu se reče enotna davčna stopnja.

Kohezija pa je v temu, da je srednji sloj pripravljen plačati svoj delež za socialo, ne pa da glasujejo, da naj to plačajo drugi, sami sebi pa določijo nižje davčne stopnje kot drugim.
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
kot zmotno menijo nekateri libertarci, Pigou klub ne podpira EDS, prav tako EDS ni apriorno zniževanje dohodnine.

pravičnost nam nalaga, da tisti, ki imajo večje možnosti izkoristiti infrastrukturo plačujejo tudi večji davek (procentualno, ne absolutno!) in s tem odplačajo svoj dolg družbi.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
Pigou se s progresijami ne ukvarja, konceptualno pa gre za davke na nezaželjene aktivnosti (ne politično inkorektne, ampak tiste, ki povzročajo negativne eksternalije!). V praksi to seveda pomeni večje davke na porabo, brez kakršnekoli socialne komponente.

Pravičnost pa nam nalaga, da tisti, ki več dobi od družbe proporcionalno več vrne družbi. Če dobi 10x več, mora tudi 10x več vrniti. To je enotna davčna stopnja in je za vse enaka; bogati plačajo več od revnih, vendar vsak na zasluženi tolar plača enako.

Tvoje stališče pa je v komunističnem manifestu zagovarjal Marx, ki je trdil, da je pravično (znotraj njegovega vrednostnega sistema) to, da on in avantgarda določijo, koliko kdo potrebuje in potem odmerijo davke "družbenim škodljivcem".

Progresije so arbitrarno odmerjanje davkov drugim, praviloma višje, kot jih je tisti, ki to počne pripravljen sam plačati in kot takšne pomenijo nepravičnost in socialno diskriminacijo; hkrati pa, kot sem že pojasnil podžigajo konflikt in nižajo družbeno kohezijo; oboje so negativne eksternalije takšnih davkov.

Enotna davčna stopnja družbeno kohezijo viša, saj pomeni dogovor vseh (razen revnih), da bodo plačevali enako za socialno državo in izkoreninjali revščino, ki je njen glavni cilj in da socialne države ne bodo izkoriščali za priglasovanje denarja preko države.
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
to je libertarno ideološko flancanje, proti kateremu se lahko celo marx skrije.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
Marx se je od vekomaj lahko pred liberalizmom samo skril.
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
Aficionadose socialne drzave se da predstaviti s temle monologom Georgea Carlina:

(ob letalski nesreci...) "I locate my nearest emergency exit, and then I plan my route. You have to plan your route. It's not always a straight line, is it? Sometimes there's a really big fat fuck sitting right in front of you. Well, you know you'll never get over him. I look around for women and children, midgets and dwarves, cripples, war widows, paralyzed veterans, people with broken legs, anybody who looks like they can't move too well; the emotionally disturbed come in VERY handy at a time like this. You might have to go out of your way to find these people, but you'll get out of the plane a lot God damn quicker, believe me. I say, "Let's see... I'll go around the fat fuck... step on the widow's head... push those children out of the way... knock down the paralyzed midget, and get out of the plane WHERE I CAN HELP OTHER PEOPLE."
# poslal Blogger llotar ob 15.12.06
 
To bolj spominja na odnos mesijanskih osvoboditeljev do njihovega 'collateral damagea' kot pa na kaj drugega.

Raje ostanite le pri ozkih, skrbno izbranih temah. Drugače se preveč sramotite.
# poslal Blogger Boris_j ob 15.12.06
 
"WHERE I CAN HELP OTHER PEOPLE." yeah right, the fuck-up you are ...
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
That's just my friendly advice.
# poslal Blogger Boris_j ob 15.12.06
 
Draga naša prijatelja z leve, priporočam branje kakšne behavioristične analize na temo davkov. Omenjeno obnašanje na letalu je namreč zelo pristna empirična slika dejanskega delovanja socialne države.
Švicarji, ki lahko ocenjujejo obnašanje znotraj države, saj imajo 27 različnih davčnih sistemov samo na kantonalnem nivoju, so delali na temo reakcij posameznih skupin ljudi na davke izredno unikatne in zanimive študije, ki so zradirale večino velikoletečih mitov o socialni državi.
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
dragi tomaž, preberi si kakšno ideološko neobremenjeno raziskavo na temo prednosti socialne države in jasno ti bo, da so tvoje predpostavke globoko ideološke in pristranske.

če se mi levičarji zavzemamo za progresijo in veliko državo, je to zato, ker v današnjem svetu ne moremo pričakovati od ljudi, da bodo drug drugemu stali ob strani. triumf primitivne kapitalistične miselnosti, katere odraz so absurdne abote, ki jih trosita z ilovarjem, me potrjuje v prepričanju, da pišmevuhovski egoizem bogatunov ne more družbi prinesti prav nič dobrega.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 15.12.06
 
Ideološko neobremenjeno študijo na temo, ki je ideološki konstrukt in vsaki vasi pomeni nekaj drugega?
# poslal Blogger Tomaz ob 15.12.06
 
llotar for president!

Vedno na kratko pove več kot oba glavna akterja skupaj. :)
# poslal Blogger maverick ob 15.12.06
 
Tole je najbolj odkritosrčni, resnični in ideološko neobremenjeni Srletov statement: "ker v današnjem svetu ne moremo pričakovati od ljudi, da bodo drug drugemu stali ob strani", ki je prapočelo, pravzrok nedelovanja velike socialne države.

Kritični intelektulaci so žal (in na videz presenetljivo) nesposobni identificirati kot egoizem tudi zavestno človeško odločitev, da se nekdo ne bo naučil ali potrudil loviti rib (v smislu generičnega pojma za socialno veščino "biti sposoben poskrbeti zase"), temveč da bo še nadalje parazitiral na ulovu sočloveka.

Če se spustimo še globlje in se vprašamo od kod ta (presenetljiva) slepa pega pri kritičnih intelektualcih ugotovimo, da je to njihov samoobrambni mehanizem, saj od njih pravzaprav terjamo identifikacijo oz. že kar priznanje lastne nesposobnosti. Materialistični egoizem kritičnih intelektualcev je v bistvu najčistejša oblika priznanja, da dejansko niso sposobni preživetja na podlagi lastnih znanj in veščin, temeveč da so zaradi svoje inferiornosti pravzaprav prisiljeni parazitirati na delu drugih. Torej, da dejansko niso intelektualci v meritornem in globalno konkurenčnem smislu, temveč da so provincialci z malomeščanskim memom samopomembnosti in grandioznosti.


Če se še spomnimo, da je bila Godina Fulbrightova štipenditistka za svojo raziskavo na Havajih, je slika popolna. Profesorjem in intelektualcem se v ZDA izkazuje spoštovanje z vabili in mastnimi plačili za vrhunska predavanja, delovanja ali raziskovanja na kateri izmed njihovih vrhunskih univerz (četudi levičarskih). Vrhunske strokovnjake v ZDA plačajo, za prenos ali še bolje za dopirnos vrhunskega znanja v ameriško zakladnico znanja. Miloščino in podporo v obliki štipendij pa nudijo tistim, ki se imajo od njih kaj za naučiti.
# poslal Blogger rimedu ob 16.12.06
 
ej, rimedu, če nisi bil uspešen na razpisih za štipendije, to še ne pomeni, da si vrhunski intelektualec ;) lahko pa se s tem tolažiš, tako da ves tvoj liberalizem z lahkoto označimo kot ganljiv poskus preseganja manjvrednostnega kompleksa.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 16.12.06
 
:))

Srle, hvala za kompliment, res nisem intelektualec in tudi nimam nobene želje to kakšnega lepega dne postati. Zato se javnih razpisov nisem še nikoli udeležil. Mi trg ponuja boljše opcije :))
# poslal Blogger rimedu ob 16.12.06
 
p.s. Srle, če še nisi opazil. Tudi potegovanje na javnih razpisih je ena izmed oblik tekmovanja na trgu. Vendar je to trg na katerem tekmujejo provincialne ribe, ki se pretvarjajo, da je njihova provincialna luža Tihi ocean. V provincialnih lužah pač zmaga najboljši provincialec. (za kritične intelektualce je očitno to največ kar lahko dosežejo)
# poslal Blogger rimedu ob 16.12.06
 
Na "svobodnem trgu" pa seveda zmaga najboljša korporacija. Ki je mimogrede zelo zainteresirana za svobodni trg (čim več konkurence). Če verjamete libertarnim bajkam seveda.
# poslal Blogger Boris_j ob 16.12.06
 
Aja še nekaj bi vprašal libertarce. Zakaj ne nasprotujete oglaševanju? Saj se vendarle zavzemate za SVOBODNE trge, kjer je logično da naj bi se ljudje odločali kar se da RACIONALNO. Pa ja ne verjamete, da so 30-sekundni reklamni spoti s specialnimi efekti in na 3/4 nagimi babami isto kot informiranje ljudi? Pa ja ne verjamete še tega (od vsega v kar verjamete)?. Čutim, da boste rekli nekaj v smislu, da so ljudje sami najboljši sodniki. Ampak prosim no...

Na borzi se ljudje naprimer zares odločajo racionalno. Manekenke z dvajsetimi komadi Krkinih delnic po TV-ju že ne bomo videli. Ni nobene potrebe po tem. S tega vidika je jasno, da je oglaševanje v bistvu sesuvanje "svobodnega trga". Ne rečem, da bi morali popolnoma nasprotovati, ampak eno konzervativno stališče do non-stop naraščajočega oglaševanja bi pa od libertarcev vendarle pričakoval.
# poslal Blogger Boris_j ob 18.12.06
 
mi libertarci menimo, da je naomi klein neosocialistična pisunka, ki se ne zaveda, da oglaševanje povečuje izbiro potrošnika, saj ga informira o lastnostih in obstoju velike vrste izdelkov.
# poslal Blogger srdjan kezunović ob 19.12.06
 
Saj to je v bistvu res veš. Tudi Salomonov oglasnik poveča tvojo izbiro med ženskami, ker te informira o njihovih lastnostih in o njihovem obstoju. Ampak pomojem prej najdeš boljšo že med sedenjem na klopci v parku.
# poslal Blogger Boris_j ob 19.12.06
 
V mislih imam seveda tiste, ki so "brezplačne" :)
# poslal Blogger Boris_j ob 19.12.06
 
Nov komentar