Petek, december 15, 2006 07:45
Ker janševa vlada nadaljuje številne ideološke in nepraktične skandinavske politike, ki jih je levica uvedla med svojo vladavino (denimo - visoke progresivne obdavčitve, ki redčijo družine srednjega sloja in povzročajo beg uporabne inteligence; nadstandardne okoljevarstvene prostorske politike in regulacija, ki onemogoča gradnjo cenenih stanovanj; prerazdeljevanje od tistih, ki naj bi imeli otroke k tistim, ki jih imajo preveč, itn.) so temu primerne tudi posledice. 
Pisali smo že o da je levica na Švedskem probleme rodnosti v preteklosti reševala s priseljevanjem iz religiozno-konzervativnih okolij, kjer je kulturna navada imeti veliko otrok in s pospeševanjem rodnosti neto prejemnikov iz proračuna (t.j. svojih volilcev). Priseljenci so skandinavski rešitelji, saj bi brez njih propadli. Vendar priseljevanje ne odpravlja strukturnih težav skandinavskega modela velikosocialne države (državni darvinizem, medgeneracijski kanibalizem, politična togost, itn.).Relativno počasno zaostajanje Skandinavije (npr. Švedska je od sedemdesetih na OECDjevi lestvici prosperitete padla le za 9 mest) ji omogočajo a) njene kvalitetne inštitucije in b) njeno nevmešavanje v gospodarstvo, ki zato lahko prenese nekoliko večje davčne obremenitve. Oba pogoja v Sloveniji žal nista izpolnjena.
Letošnji podatki o slovenskem naravnem prirastu so predvidljivo slabi.
Delež naravnega prirasta (novorojeni otroci) v skupni rasti slovenskega prebivalstva znaša le 0.3% (z besedo nič celih tri odstotka), medtem ko znaša delež priselitvenega prirasta (priseljevanje v Slovenijo) kar 99.7%. Na vsakih 997 priseljencev se rodijo 3 državljani Republike Slovenije.
V primerjavi z lanskim letom se je za 12% povečal delež izseljevanja državljanov Republike Slovenije. Srednjeročno bo zato treba na široko odpreti vrata za priseljevanje uporabne inteligence. Da pa ne bi delili usode Nemčije iz katere se uporabna inteligenca izseljuje v anglosaksonske dežele, medtem ko se vanjo priseljujejo (dolgoročno gledano) neto prejemniki iz proračuna in drugi neosocialistični derivati bo morala prihodnja vlada zaostriti meritokratske kriterije za priseljevanje.
Hkrati bo morala prihodnja vlada nujno pričeti z liberalnimi reformami, ki bodo zagotovile višji naravni prirast in preprečile trenja znotraj družbe.
Ker nimamo vzpostavljenih kvalitetnih mehanizmov asimilacije (najkvalitetnejši model je nedvomno ameriški "talilni lonec kultur", ki pa je žal mogoč le v liberalnih okoljih) bomo v prihodnosti priča pogostejšim pojavom nestrpnosti, kot posledici nedelujočih (s slovensko kulturo nezdružljivih) skandinavskih ekonomsko-socialnih modelov, ki jih je uvedla levica med svojo 12 letno vladavino.
http://drugidom.net/?p=543
Hkrati pa so dovolj zgodaj dojeli, da morajo institucije delovati in da državna regulacija gospodarstva in ekonomska uspešnost ne gresta skupaj in se zato (za razliko od nekaterih drugih levičarjev) izredno malo vtikajo v gospodarstvo.
Vendar pa se tudi sami zavedajo, da morajo svoje legacy probleme, -mednje sodijo visoki davki- popraviti.
Zato volijo desno liberalne vlade (Danska, Švedska, itn.) in nižajo davke ter razbremenjujejo gospodarstvo.
Skandinavski ekonomisti niso neumni in dobro vedo, da ni razlogov, da liberalni recepti ne bi delovali v Skandinaviji in da bo šlo z njimi Skandinaviji še bisteno boljše.
p.s.
Bogatunov in revežunov z dohodninsko lestvico ne zajameš, ker prihodki bogatunov ne izhajajo iz dela (ki ga večinoma dohodnina obdavčuje).
Če bi naredil teoretičen model, ki bi zajel tudi premoženje (pa ga ne moreš, ker ima večino slovenskih gospodinjstev več deset milijonsko nepremičnino in ti politično ne bodo pustili obdavčiti premoženja), pa bogatun brez progresije plača več od revežuna in sicer natanko tolikokrat več, kolikorkrat več mu je institucionalno okolje omogočilo zaslužiti. To je lepo objektivno merilo in temu se reče enotna davčna stopnja.
Kohezija pa je v temu, da je srednji sloj pripravljen plačati svoj delež za socialo, ne pa da glasujejo, da naj to plačajo drugi, sami sebi pa določijo nižje davčne stopnje kot drugim.
pravičnost nam nalaga, da tisti, ki imajo večje možnosti izkoristiti infrastrukturo plačujejo tudi večji davek (procentualno, ne absolutno!) in s tem odplačajo svoj dolg družbi.
Pravičnost pa nam nalaga, da tisti, ki več dobi od družbe proporcionalno več vrne družbi. Če dobi 10x več, mora tudi 10x več vrniti. To je enotna davčna stopnja in je za vse enaka; bogati plačajo več od revnih, vendar vsak na zasluženi tolar plača enako.
Tvoje stališče pa je v komunističnem manifestu zagovarjal Marx, ki je trdil, da je pravično (znotraj njegovega vrednostnega sistema) to, da on in avantgarda določijo, koliko kdo potrebuje in potem odmerijo davke "družbenim škodljivcem".
Progresije so arbitrarno odmerjanje davkov drugim, praviloma višje, kot jih je tisti, ki to počne pripravljen sam plačati in kot takšne pomenijo nepravičnost in socialno diskriminacijo; hkrati pa, kot sem že pojasnil podžigajo konflikt in nižajo družbeno kohezijo; oboje so negativne eksternalije takšnih davkov.
Enotna davčna stopnja družbeno kohezijo viša, saj pomeni dogovor vseh (razen revnih), da bodo plačevali enako za socialno državo in izkoreninjali revščino, ki je njen glavni cilj in da socialne države ne bodo izkoriščali za priglasovanje denarja preko države.
(ob letalski nesreci...) "I locate my nearest emergency exit, and then I plan my route. You have to plan your route. It's not always a straight line, is it? Sometimes there's a really big fat fuck sitting right in front of you. Well, you know you'll never get over him. I look around for women and children, midgets and dwarves, cripples, war widows, paralyzed veterans, people with broken legs, anybody who looks like they can't move too well; the emotionally disturbed come in VERY handy at a time like this. You might have to go out of your way to find these people, but you'll get out of the plane a lot God damn quicker, believe me. I say, "Let's see... I'll go around the fat fuck... step on the widow's head... push those children out of the way... knock down the paralyzed midget, and get out of the plane WHERE I CAN HELP OTHER PEOPLE."
Raje ostanite le pri ozkih, skrbno izbranih temah. Drugače se preveč sramotite.
Švicarji, ki lahko ocenjujejo obnašanje znotraj države, saj imajo 27 različnih davčnih sistemov samo na kantonalnem nivoju, so delali na temo reakcij posameznih skupin ljudi na davke izredno unikatne in zanimive študije, ki so zradirale večino velikoletečih mitov o socialni državi.
če se mi levičarji zavzemamo za progresijo in veliko državo, je to zato, ker v današnjem svetu ne moremo pričakovati od ljudi, da bodo drug drugemu stali ob strani. triumf primitivne kapitalistične miselnosti, katere odraz so absurdne abote, ki jih trosita z ilovarjem, me potrjuje v prepričanju, da pišmevuhovski egoizem bogatunov ne more družbi prinesti prav nič dobrega.
Vedno na kratko pove več kot oba glavna akterja skupaj. :)
Kritični intelektulaci so žal (in na videz presenetljivo) nesposobni identificirati kot egoizem tudi zavestno človeško odločitev, da se nekdo ne bo naučil ali potrudil loviti rib (v smislu generičnega pojma za socialno veščino "biti sposoben poskrbeti zase"), temveč da bo še nadalje parazitiral na ulovu sočloveka.
Če se spustimo še globlje in se vprašamo od kod ta (presenetljiva) slepa pega pri kritičnih intelektualcih ugotovimo, da je to njihov samoobrambni mehanizem, saj od njih pravzaprav terjamo identifikacijo oz. že kar priznanje lastne nesposobnosti. Materialistični egoizem kritičnih intelektualcev je v bistvu najčistejša oblika priznanja, da dejansko niso sposobni preživetja na podlagi lastnih znanj in veščin, temeveč da so zaradi svoje inferiornosti pravzaprav prisiljeni parazitirati na delu drugih. Torej, da dejansko niso intelektualci v meritornem in globalno konkurenčnem smislu, temveč da so provincialci z malomeščanskim memom samopomembnosti in grandioznosti.
Če se še spomnimo, da je bila Godina Fulbrightova štipenditistka za svojo raziskavo na Havajih, je slika popolna. Profesorjem in intelektualcem se v ZDA izkazuje spoštovanje z vabili in mastnimi plačili za vrhunska predavanja, delovanja ali raziskovanja na kateri izmed njihovih vrhunskih univerz (četudi levičarskih). Vrhunske strokovnjake v ZDA plačajo, za prenos ali še bolje za dopirnos vrhunskega znanja v ameriško zakladnico znanja. Miloščino in podporo v obliki štipendij pa nudijo tistim, ki se imajo od njih kaj za naučiti.
Srle, hvala za kompliment, res nisem intelektualec in tudi nimam nobene želje to kakšnega lepega dne postati. Zato se javnih razpisov nisem še nikoli udeležil. Mi trg ponuja boljše opcije :))
Na borzi se ljudje naprimer zares odločajo racionalno. Manekenke z dvajsetimi komadi Krkinih delnic po TV-ju že ne bomo videli. Ni nobene potrebe po tem. S tega vidika je jasno, da je oglaševanje v bistvu sesuvanje "svobodnega trga". Ne rečem, da bi morali popolnoma nasprotovati, ampak eno konzervativno stališče do non-stop naraščajočega oglaševanja bi pa od libertarcev vendarle pričakoval.