Sreda, december 06, 2006 18:07
Graf javnih izdatkov[1] za socialno zaščito, ki vključuje vse glavne socialne izdatke, razen občinskih subvencij za najemnine, lucidno prikazuje ne-delovanje slovenskega modela velikosocialne države.
Cena socialne države je kazalec njene uspešnosti. Če socialna država uspešno pomaga ljudem v stiski in jih vzpodbuja, da sami poskrbijo zase potem postaja vsako leto cenejša.
Delujoča socialna država (po besedah njenih zagovornikov) vzpodbuja gospodarsko rast, ustvarja nova delovna mesta, zagotovlja ustrezno medgeneracijsko solidarnost in vzpostavlja racionalen in učinkovit model zdravstva.
Strukturo izdatkov po posameznih predpostavkah prikazuje naslednja slika.
Če bi bile omenjene predpostavke resnične, potem bi bilo zaradi gospodarske rasti denarja vse več. Zaradi novih delovnih mest bi bilo ljudi, ki potrebujejo socialno zaščito vse manj. Zaradi medgeneracijske solidarnosti (upokojencev do delavno aktivne populacije) se ne bi poslabševali pogoji delavno aktivne generacije za upokojevanje - torej bi bili njihovi izdatki za pokojnine zaradi realno vse višjih dohodkov vse nižji. Ker bi bilo revnih vse manj in bi zdravstvo delovalo optimalno pa bi padajo tudi državni stroški zanj.
Graf izdatkov kaže, da slovenski model velikosocialne države ne izpolnjuje teh predpostavk. Izdatki za socialno državo namreč redno presegajo inflacijo. Torej je naš model velikosocialne države realno vsako leto dražji. Socialna država je naslabše delovala pod levo vlado LDS. V obdobju 1996 - 2001 so izdatki rasli najhitreje. Skladno s poslanstvom socialne države to pomeni, da se je število ljudi, ki so potrebovali socialno zaščito v tistem času najbolj povečalo!
[1] Zneski so nominalni.
1. tako si apriori zagotovil, da nobena socialna država ne bo izpolnila tvojega merila uspešnosti, še posebej ne v pogojih staranja prebivalstva, saj so penzije največji izdatek
2. ob tem si si privoščil zavajanje z absolutnimi številkami, čeprav vseskozi govoriš o tem, kako bi morala socialna država spodbujati gospodarsko rast. na grafu bi moral torej prikazati, kakšen delež izdatki za socialo pomenijo v BDP.
Torej je jasno, da socialna država ne deluje.
Staranje prebivalstva, ki vse bolj obremenjuje mlade pomeni, da socialna država ne deluje. Bodisi ni omogočila pogojev za več otrok, ali pa upokojencem daje več, kot so si v življenju prislužili (na račun mladih). V obeh primerih ne zagotavlja medgeneracijske solidarnosti.
Torej se strinjaš, da model ne deluje?
ad 2. Nikakršnega zavajanja si nisem privoščil. Napisal sem, da so zneski nominalni. Zato sploh veš, da so. Hkrati pa, da presegajo inflacijo.
Moji podatki so torej točni, njihov kontekst je tudi ustrezno razložen in zavajanja ni.
Namesto obtožb si vzemi čas in nariši IA krivuljo; ugotovil boš le, da raste.
cilj socialne države je zagotavljati vsem posameznikom, ne glede na njihov dogodek, ustrezen nivo socialnih storitev.
tvoje navajanje nominalnih cifer je zavajajoče, ker ga nisi postavil v kontekst rasti BDP v omenjenem obdobju.
Kar se tiče cilja socialne države - to je pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo, ne pa zagotavljanje državnih storitev vsem. Napačno interpretiraš ustavo. Tam ne piše, da je Slovenija socialistična država, ampak, da je socialna država.