Sreda, december 06, 2006 17:11
"Ana se je preselila v Ljubljano, začela sta rihtati stanovanje. No, resnici na ljubo je vse zrihtal Matej — ampak za skupno dobro in za njuno veliko, neizmerno ljubezen. Vsi smo bili veseli, da je Matej končno le našel nekoga. Nimam pojma, kaj se je dogajalo med njima. Čez nekaj časa pa izvem, da je Ana čisti psiho in da Mateja hudo izkorišča. Veza poči. Očitno je bejba izkoristila svojo prvo odskočno desko. Prišla je v Ljubljano, si spedenala nov lajf in pometla z vsem, kar jo je motilo in česar ni več rabila. Bogi Matej. Ampak jebi ga, tudi to se dogaja."Včerajšnji cenzorji oddaje Piramida danes protestirajo proti začasni odločitvi sodišča o umiku teksta Mihe Guština iz siolovega strežnika. V tekstu naj bi prišlo do domnevnega blatenja Ane Jud.
-- odlomek iz teksta Mihe Guština
Na težave pri razumevanju pravne države smo na tem blogu anekdotično že opozorili v članku Novorek ljudskih politikantov. Na nepoznavanje osnov ekonomije smo opozorili med polemiko o reformah. Nekonsistenčnost številnih e-novinarjev pa kaže, da bi bilo smiselno poleg osnov ekonomije in podjetništva v srednje šole uvesti tudi predmet državljanska vzgoja.
Mnogi e-novinarji so se namreč v obeh primerih - tako v primeru domnevnega "sovražnega govora" v oddaji Piramida, kot tudi v primeru domnevnega blatenja Ane Jud opredelili proti pravni državi.
1. V primeru oddaje Piramida nobeno sodišče NI izdalo nikakršne začasne odredbe o uvrstitvi oddaje v bunker, pa so njeno ponovitev po načelu "kadija tuži, kadija sudi" vseeno odpovedali. Sodišče ni izdalo niti začasne odredbe o brisanju oddaje iz arhiva. RTVSLO je celo dolžna po Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) (6. in 7. člen) dostop do arhivske kopije te oddaje omogočiti komurkoli proti plačilu stroškov reprodukcije in posredovanja. In vendar so oddajo izbrisali iz arhiva.
2. V primeru Ane Jud pa sodišče JE izdalo začasno odredbo o umiku domnevno žaljivih vsebin iz siolovega strežnika. Protestniki torej z objavo vsebine (v škodo Ane Jud - sam sporne odlomke objavljam v njeno korist) ignorirajo odredbo sodišča. Ker je prakticiranje prava proceduralno in ne politično je smiselno protestirati proti zakonom, ki takšno začasno odredbo sodišča omogočajo, ne pa proti začasni odredbi sodišča. Na sodbo, ki sledi začasni odredbi pa je običajno mogoče vložiti pritožbo, kar lahko v danem primeru (civilne tožbe proti Mihi Guštinu) naredi Miha Guštin.
Na takšen način vam ljudje (in tudi avtor bloga) prisluhnejo.
Kričanja na sogovornika pa ni dialog, ampak je egotrip.
Drugače pa sta to dve popolnoma razližni zadevi.
O prvi se ne bom ponavljala, kar se tiče druge sem tudi podala svoje mnenje, ki mnenja v prvem primeru nikakor ne izpodbija, bi pa vseeno nekaj dodala.
Sodišče je z začasno odredbo določilo, da mora zapis z Guštijevega bloga odstraniti Siol.
Ta odredba se nikakor ne nanaša na vse tiste, ki smo objavili povezavo do cache - ja, ki ga je ustvaril Google.
Dovolj razumljivo? ;)
2. Jaz sem jasno napisal "protestniki torej z objavo vsebine ignorirajo odredbo sodišča," to se ne nanaša na tiste, ki objavljajo povezavo. Tudi sam sem objavljal povezavo na Piramido, ne pa tudi gostil oddaje.
Še enkrat, ko si ravno omejeval mojo svobodo govora in mi cenzuriral prvotno sporočilo.
Če bi imel kaj pojma o pravu, bi vedel, da svoboda govora ni neomejena.
Nemci imajo npr. "ohranitev človekovega dostojansta" celo v 1. členu svoje ustave.
Samo vprašanje časa je, kdaj te bodo odvlekli za zapahe, tomaz.
*******
Saj zato te je pa Tomaž "izbrisal". Bister dečko si abaris. :)))
Moja pripomba:
Tudi za izdajo začasne odredbe je predviden postopek in v tem postopku je imela nasprotna stran možnost ugovora, navajanja nasprotnih dejstev in nasprotnih dokazov, po odločitvi o ugovoru pa še možnost pritožbe zoper sklep na višje sodišče. Začasna odredba postane izvršljiva šele s pravnomočnostjo.
Izdaja začasne odredbe temelji na še eni pravni antinomiji, saj se izda na podlagi izkazane verjetnosti (za razliko od sodbe, ki se izda na podlagi gotovosti), da ima Ana Jud v svoji zahtevi prav.
Poleg tega na splošno ugotavljam, da imamo Slovenci en hud problem razumevanja in ločevanja med neupravičenim cenzuriranjem NEPRIJETNIH RESNIC in upravičenim preganjanjem širjenja laži. Slednje namreč NI cenzura, ampak varovanje človekovega dostojanstva.
Dotakniti se moram tudi komedijantov, ki sami sebe imenujejo "kritični intelektualci". V pravnih državah resnični intelektualci tovrstne bitke bijejo na sodiščih, največkrat pro bono in zgolj zaradi časti oz. intelektualnega ugleda. Tovrstne bitke in sodbe, ki izhajajo iz njih, so prave poslastice za branje in so odlična družbena empirija napredka občečloveške misli in stvarnosti. Resnični intelektualci so se v zgodovino vpisali zaradi svoje moči argumenta. Naši komedijanti pa žal uporabljajo argument moči v obliki sredstva ulice, politikantstva in podpisovanja poniglavih peticij, skratka sredstev, ki niso vredna nikogar, ki bi bil rad priznan kot intelektualec.
Koliko tem "kritičnim intelektualcem" pomeni pravna država, kažejo tudi s svojim nespoštovanjem sodnih odločb. Sprašujem se samo, ali res mislijo, da jih bo okoliščina, da so sporen tekst preselili nekam v deželo svobode (ZDA, btw. zakaj ne Kitajska ali Rusija :)) :)) ), obvarovala pred roko pravice? Načeloma obstajajo pravna sredstva, ki lahko take predrzneže uspešno udarijo po prstih. Njihova učinkovita uporaba pa ni toliko v rokah slovenskega sodstva, kakor v iznajdljivosti Aninih odvetnikov.
Dragi moji, kot je Tomaž dobro zapisal, državljanska nepokorščina je dovoljena šele, ko so izčrpana vsa druga sredstva.
Se vam res zdi, da ste izčrpali vsa (pravna) sredstva?