Americans average 25.1 working hours per person in working age per week, but the Germans average 18.6 hours. The average American works 46.2 weeks per year, while the French average 40 weeks per year. Why do western Europeans work so much less than Americans? Recent work argues that these differences result from higher European tax rates, but the vast empirical labor supply literature suggests that tax rates can explain only a small amount of the differences in hours between the U.S. and Europe. Another popular view is that these differences are explained by long-standing European "culture," but Europeans worked more than Americans as late as the 1960s. In this paper, we argue that European labor market regulations, advocated by unions in declining European industries who argued "work less, work all" explain the bulk of the difference between the U.S. and Europe. These policies do not seem to have increased employment, but they may have had a more society-wide influence on leisure patterns because of a social multiplier where the returns to leisure increase as more people are taking longer vacations.

Work and Leisure in the U.S. and Europe: Why So Different?
Alberto Alesina
Edward L. Glaeser
Bruce Sacerdote
 

mimgrede, alesina je the man. avtoriteta. da ne boš bajal o kakšnih neosocialistih.
 

Ne razumem, kaj bi pravzaprav sploh rad povedal?

1. To ne nasprotuje korelacijam med višino davkov, številom ur in sivo ekonomijo (študija je direktna negacija trditev Aristovnika in Berčiča, btw),

2. Večanje obsega sive ekonomije zaradi visokih davkov in primerjalne študije med ZDA in Švedsko, ki dokazujejo, da oboji delajo enako ur in da je razlika v "hours on market", ne pa "hours worked" (Švedje jih oddelajo zasebno, kjer je stopnja davka 0%) ti poudarijo pomen davkov;

3. Kulturni vzorci pa so se razvijejo na podlagi nečesa in ker ne veš na podlagi česa se spet vračam k razlagi, da je mejna koristnost dodatne ure dela za visoko obdavčenega Evropejca nižja, kot za Američana, zato se zateka k neobdavčenemu delu (Američan pa si ga kupi na trgu). Vezani pojavi - višji davki, nižje število ur na trgu in več sive ekonomije pa nakazujejo, da je moja razlaga verjetna.

Bistveno bolj od tvoje - ki je nisi podal oziroma sploh ne nasprotuje moji, le da ne skuša pojasniti "kulturnih vzorcev".
 

mislim, da ti je ojoj hotel povedat, da davki razložijo zelo malo razlik v številu delovnih ur in da na to veliko bolj vplivajo drugi dejavniki, npr. kulturni vzorci. ker ti razlago zanje iščeš v višini davkov, se vrtiš v krogu. nič novega ...
 

"Ne razumem, kaj bi pravzaprav sploh rad povedal?"

in to ti povsem verjamem.
 

"mislim, da ti je ojoj hotel povedat, da davki razložijo zelo malo razlik v številu delovnih ur in da na to veliko bolj vplivajo drugi dejavniki, npr. kulturni vzorci. ker ti razlago zanje iščeš v višini davkov, se vrtiš v krogu. nič novega ..."

kulturni vzorci? mogoče del, a ključna je evropska regulacija trga dela (ki je seveda zgodovinsko pogojena). ugotovitev ni epohalna, sedaj že sodi v standardni repertoar ljudi, ki se s tem ukvarjajo.
 

in, draga tomaž, če bi na področju družbene metodologije imel vsaj pet pik, bi vedel, da je korelacija sicer nujni pogoj pri razlagi, ne pa zadosten. korelacija sama po sebi ne razloži nič.
 

družbene=družboslovne
 

ekonomske institucije so nastale kot posledica čisto racionalnih, zgodovinskih in specifično družbenih (= norme + vrednote -> kulturni vzorci) vplivov. tomaževi razlagi lahko z vso pravico rečemo redukcionistična oz. tunnel vision razlaga. običajno je tako, da je kovačeva kobila bosa ...
 

mah, tak pač je, če friziranje davčnega sistema razumeš kot ultimativno orodje za izstrelitev v orbito neskončne prosperitete, kaj prosperitete, sreče LOL

potem hitro sledi korelacija med davki in sončnimi pegami
 

Fanta, vajina pol-razlaga je pomankljiva, saj ne upoštevata očitnih ekonomskih korelacij, ampak zadeve izpeljujeta na precej diletantski ravni. Moja študija vaju pouči o njih.

Po drugi strani je lepo, da zdaj vsaj priznavata korelacije (včeraj sta bila ta glavna za vaju Aristovnik in Berčič, ki sta postavljala diametralno nasprotne trditve)

Čudi pa me tudi, da se tako očitno kregata z Marksom. To vama ni v navadi.

Če je ideologija po vajino naddstat ekonomskih interesov, odkod potem vajina težava sprejeti dejstvo, da so kulturni vzorci lahko posledica prevladujočih ekonomskih interesov v okolju (davki pa njihov del)? Ali morda zato, ker v tem primeru to niso interesi tistega, kar vidva mislita, da je razred "kapital"?
 

obremenjen si z marksom, tomaž. ampak glede na to, da si podoben redukcionist kot on, ne bi smel imeti težav z njim najti skupne točke.

jaz sem manj marksist kot ti, tomaž.
 

"saj ne upoštevata očitnih ekonomskih korelacij, ampak zadeve izpeljujeta na precej diletantski ravni. Moja študija vaju pouči o njih.
Po drugi strani je lepo, da zdaj vsaj priznavata korelacije "

ultimativni dokaz, da si družboslovno bos na celi črti.

napiši 100x na list papirja: korelacija!=kavzalnost

bo šlo?
 

Kvečjemu si ti funkcionalno nepismen, da mi podtikaš takšne izjave; jaz ti namreč govorim čisto nekaj drugega.
In pa, mimogrede, korelacija je stvar numerične analize in naravoslovja; vam smo jo samo "posodili", da imate kaj za počet cele dni.
 

ti nisi naravoslovec, remember? z VŠ FRI si kvečjemu fahidiot, ki je moral nekaj matematike za prvo silo znat. tako da znižaj greben ...
 

"az ti namreč govorim čisto nekaj drugega. "

in kaj govoriš ljuba duša, kot to, da ne upoštevam "ekonomskih korelacij"?

seveda jih, vendar ti poskušam v tisto trdo betico zabit to, da korelacije ne pomenijo kaj dosti. ti lahko najdeš korelacijo med sončnimi pegami in pogostostjo migren, pa še to ne pomeni, da so prve krive za druge.
 

Kako se neosocialisti s FDV-ja nosijo, pa matematike sploh nimajo na fdv-ju, razen sociologov, ki imajo nekaj malega statistike.

Računalničarji pa imajo seveda toliko matematike, da je Srdjan ne bi nikoli dojel.