Ponedeljek, avgust 07, 2006 09:00
Začenjamo z objavljanjem prispevkov o bodoči liberalni stranki. Prispevke iz serije "Insider: liberalna stranka" bomo praviloma objavljali ob petkih.Danes izjemoma (ekskluzivno) objavljamo nekaj (libertarnejših) točk iz osnutka programa liberarne stranke. Opozarjamo, da gre pri objavljenih vsebinah za delovno gradivo, ki (še) nima narave stališč bodoče stranke in se lahko spremeni.
I. Splošni cilji
- Splošni cilj: reforma socialne države; poslanstvo socialne države naj bo poskrbeti za nemočne, bolne, invalide in onemogle; vsem drugim pa nuditi pomoč pri vračanju na trg delovne sile,
- Splošni cilj: navdušiti za socialno državo njene največje plačnike; zgraditi soglasje, ki ne temelji na ideologiji in/ali preglasovanju, ampak na splošnem zavedanju praktične koristnosti socialnih mehanizmov za vzpostavitev stabilnega institucionalnega okolja, in pripravljenosti vseh, da socialno državo plačamo,
- Splošni cilj: majhna in učinkovita država, katere javnofinančni izdatki ne presegajo 30% BDP,
- Splošni cilj: družba ustvarjanja, v kateri se posamezniku bolj izplača ustvarjati, kot biti udeležen pri prerazdeljevanju.
II. Ukrepi
- Privatizacija finančnega sektorja; banke in zavarovalnice prodati najboljšemu ponudniku, brez upoštevanja posebnih (t.i. "nacionalnih") interesov,
- Oblikovanje stimulativnega okolja za ustanavljanje investicijskih skladov; sprejeti (poenostaviti) potrebno zakonodajo, legalizirati hedge sklade, poseben poudarek na skladih tveganega kapitala za vzpodbujanje podjetniške dejavnosti,
- Znižanje previsokih pokojnin, preusmerjanje dela pokojninskih prispevkov iz PAYG sistema v individualno investicijsko varčevanje, usklajevanje pokojnin z rastjo cen in ne plač, omogočiti upokojencem zaposlovanje brez omejitev,
- Odprava mehanizma minimalnih plač; socialni korektivi so del socialne in ne gospodarske politike,
- Uvedba 1 - 2 letnih skrajšanih programov strokovnega izobraževanja z reduciranimi predmetniki za hitre poklicne prekvalifikacije, motivacija brezposelnih za prekvalifikacije z višino podpore,
- Princip t.i. odprte šole; uresničevanje paradigme vseživljenskega učenja z ukinitvijo omejitev pri vpisih na javne fakultete glede na starost,
- Pogajanja vlade s sindikati le glede zaposlovanja v javni upravi (in z drugimi lobističnimi interesnimi skupinami le še glede njihovih legitimnih interesov), odprava Ekonomsko-socialnega sveta,
- Uvedba enotne davčne stopnje z visoko splošno olajšavo po načelu "revni ne plačajo ničesar" in izvzetje nekaterih življensko pomembnih artiklov iz sistema DDV (uvedba davčna stopnja 0% za hrano, zdravila, učila, ipd.),
- Izenačenje študentskega dela in redne zaposlitve,
- Postopno nižanje kulturnih subvencij in vzpodbujanje razvoja zasebnega trga kulturnih storitev; uvedba davčnih olajšav za kulturne mecene,
- Prodaja javne televizije, odprava oz. preoblikovanje sklada za pluralizacijo v neodvisen sklad za javne medijske vsebine, ki se financira iz lastnih sredstev, pridobljenih s prodajo javne televizije in z javnimi razpisi financira zasebno produkcijo apolitičnih medijskih vsebin posebnega nacionalnega pomena (medijske vsebine za manjšine, izobraževalni programi, kulturni programi, programi za slovensko vojsko, itn.),
- Uvedba zavarovalniške konkurence tudi pri osnovnem zdravstvenem zavarovanju,
- Liberalizacija stanovanjske gradnje; ki naj omogoči hitro in ceneno stanovanjsko gradnjo,
- Enakopravna obravnava istospolnih parov; vključujoč pravico do sklepanja zakonskih zvez,
- Legalizacija mehkih drog,
- Preoblikovanje nekaterih davkov v prostovoljne prispevke po sistemu a la carte, naprimer nadomestitev davkov s prostovoljnimi prispevki za a) verske skupnosti, b) določene vrste subvencij, c) določene tipe nevladnih organizacij, d) sklad za javne medijske vsebine, itn.
Ime libertarna stranka tega nima in je mogoče na njo nalepiti drugačne pomene. In Libertarna stranka se itak bolj sliši.
Pojem liberalno je obremenjen, ampak žal je obremenjen tudi pojem libertarno.
Najmočnejši libertarni oddajnik je USA LP. Ta stranka pa ima za naše (lokalizirane) razmere izredno radikalen program. To je naravna posledica dejstva, da so ZDA bolj svobodne - in njihovi liberalci pač zahtevajo več svobodo iz druge referenčne točke).
No, tipični intelektualno polenobljeni novinarji googlajo pojem in si na podlagi X virov, pogosto celo nasprotne strani, ustvarijo neko predstavo; brez, da bi sploh prebrali program stranke.
Tako da ne vem, kaj bi priporočal. To je stvar za piarovce.
Poleg tega menim, da bi bilo v "Insider: Liberalna stranka" potrebno zapisati oz. se spodobi da bi zapisali predlog o Sloveniji kot dvojezični državi z enakopravnim statusom tako angleščine kot slovenščine podobno kot je to urejeno na Nizozemskem.
LP v ZDA ima zares radikalen program. Idejno-teoretična podlaga njihovega programa sta David Boaz in David Friedman, še posebej knjiga slednjega za naslovom "A Guide to Radical Capitalism."
Za večino slovenskih novinarjev pa je tako ali tako znano da razen resnih izjem (beri: S.Kovač ter Finance) niso sposobni napraviti resne ekonomske analize, ki bi bila odlična podlaga kako Janši, Kučanu, Ropu, Jelinčiču, Pahorju, Kacinu in ostalim pionirjem samoupravljanja zastaviti grenka vprašanja kot odgovor na neoidiotsko retoriko in mnenje ki jih zgoraj omenjeni v javnost posredujejo. Tako imajo ti politiki v novinarjih celo zaveznike, ker jim pač ne postavljajo resnih vprašanj v zvezi z ekonomskimi in socialnim reformami.
Tako je tudi realno pričakovati neosocialistične novinarske izpade, kjer bodo kot argumenti podani neki "znanstveno-socialistični" viri s kakega FDV-ja ali pa mnenje znanih neosocialističnih eksponentov z večstoodstotnim intelektualnim primanjkljajem medtem ko kakšne resne analize o libertarizmu oz. pravem (beri: klasičnem) liberalizmu od slovenske novinarske scene res ni za pričakovati.
Regards, Rocks
Bi bil pa prav vesel, če bi nekdo končno naredil nek oris sistema, kako naj bi to delovalo.
Prodaja javne televizije se mi tudi zdi precej sporna. Kdor jo bo kupil, bo recimo dobil v roke nacionalni TV arhiv in z njim lahko delal kot svinja z mehom. Dvomim, da se bo kdo posebej potrudil in še naprej investiral v njegovo digitalizacijo. To stane precej denarja, nekega računice pri tem pa ni. Pa to je samo en aspekt zadeve...
Tu bi o lepo lahko dodali še večji poudarek na privatnih šolah, da bi s tem omogočili posameznikom večjo izbiro pri izobraževanju.
No, meni se zdijo vse te črte programa čisto lepo libertarne.
Mislim pa, da bo imela nova stranka edino pravo možnost doseči kaj več ravno v poudarjanju minimalne države. Imam občutek, da je marsikomu birokracije in državnega aparata že do (u get the point)
Voucherji sicer so dober način za razvoj zasebnih šol; ampak zdi se, da na svetu še ni nikogar, ki bi regulacijo prignal dovolj daleč, da ne bi trpela za začetniškimi težavami; tako da je takšen ukrep zelo tvegan (beri: zaradi "zelenosti" lahko ti ne uspe in končaš s proti-ustavno godljo za naslednjih 20 let).
Then again, fortune favoures the brave.
Kar se tiče hedge in private equity (oziroma v njegovem okviru angel capital, management buyout capital in venture capital) gre za zelo sorodne stvari; ki pa jih nekateri ločujejo.
Kaj pa vem, osebno sem delal v industriji hedge skladov in PE je bila del našega poslovanja in tudi ena naših vlagateljskih strategij.
Po drugi strani pa naša ne pretirano modra zakonodaja ne dovoljuje reklamiranja hedge skladov; vendar pa upam da to ne pomeni preganjanje venture capital skladov?
Kakorkoli že, zamisel tu je ustvariti institucionalne pogoje za nekaj, kar je v Švici ali Luxemburgu business as usual.
Zato, npr. še vedno nimamo nepremičninskih skladov (kljub donosnosti nepremičnin v preteklih 15 letih). Prepričan sem, da če bi bila zakonodaja glede tega manj restriktivna, bi iniciativo že priskrbel trg.
- dekriminalizacija v smislu suspenza člena v Kazenskem zakonku o Neupravičeni proizvodji in prometu z mamili za mehke droge, "deprekrškacija" uživanja droge, tako da bi se mehke droge znašle v sivi coni
ali tudi bolj radikalen poseg, popolne legalizacije v smislu, da je proizvodnja in promet teh substanc lahko popolnoma legalna dejavnost za katero država pobira davek?
Kaj pa osnovno šolstvo? Za javno šolstvo bi težko rekli, da je ideološko nevtralno. Privatnih alternativ pa vsaj za enkarat ni na vidiku. Odsotnost ustavnih pritožb in ustavnih sag je verjetno potrebno pripisati bolj okoliščini, da se nihče v ustavne borbe noče spuščat, ker je to ob trenutni sestavi US shizifovo delo. Poleg tega pa civilna družba, ki bi načeloma bila lahko pobudnik kakšne obsežnejše kampanije v Sloveniji za kaj takega ni zadosti zdiferenciirana, predvsem glede na družbeno moč.
Ali je to mišljeno samo za tiste univerze, ki imajo 'religious affiliation'? Potem tukaj verjetno ne bi bilo takih problemov. Ali pač?
ker osebno se mi ne zdi to potrebna točka za liberalni politični program :)
mislm, ker se bojo hitro pojavile nove ideje, kaj vse so življenjsko pomembni artikli...
Lepo.
: legalizacija mehkih drog v kolikšni meri?
Svobodno uživanje za odrasle, ponudba naj gre skozi iste kanale in pod istimi pogoji, kot podobne dobrine (cigarete, alkohol).
: mislm, ker se bojo hitro pojavile nove ideje, kaj vse so življenjsko pomembni artikli...
Vedno se. :)
Predlog ni najbolj liberalen. Je neke vrste analogija splošni davčni olajšavi pri dohodnini. Predvsem pa kompromis s politično realnostjo.
Morda bo izpadlo iz programa. Jaz osebno si želim, da ostane.
Zakaj?
Zato, ker verjamem, da je največja težava (in napaka) sedanjega predloga EDS v tem, da vlada reformira davke brez nižanja porabe.
Liberalci pa bi morali delovati na obeh koncih. Potem ni nič narobe, če se prihodkovna stran enačbe nekoliko zniža, ker si politično pripravljen znižati tudi odhodkovno stran.
Uvajanje se lahko razvleče na več let, da se omogoči manj boleče prehode.
Prepričan sem, da bi premišljeni in politično trezni rezi v državno porabo pri prebivalstvu naleteli na odobravanje.
Plus - v takšnem boju bi interesne skupine predlagale (in legitimirale) nove reze v porabo drugih interesnih skupin...liberalni domino efekt.
Motivacija za to je private equity točka, ki je v bistvu pobrana direktno iz benchmark programa Miće Mrkaića in le nekoliko razširjena. Gre za vzpodbujanje podjetniške dejavnosti, med kar pa jaz (ki sem tole predlagal) štejem tudi finančno dejavnost in tu vidim določeno možnost Slovenije (...ker imata to solidno urejeno Švica in Luxemburg in na ta račun grdo služita, zakaj že mi ne bi?)
Nadalje, sama legalizacija drog se mi ne zdi sama po sebi nič spornega. Vendar mi vseeno manjkajo komplementarni ukrepi, ki bi preprečevali, po možnosti učinkovito, dostop do drog s strani oseb mlajših od 18 let. Trenutno namreč imamo v veljavi zakonodajo o porabi alkohola in tobaka, ki je po načelni strogosti do mladoletniške rabe legalnih drog precej primerljiva s tistimi, ki veljajo v UK in ZDA. Vendar je v Sloveniji zaradi sociološkega momenta in folklore precej višja stopnja družbene tolerance do mladoletniške porabe legalnih drog in posledično naši zakoni ne dajejo enakih realnih učinkov kot v UK in ZDA.
Da sploh ne omenim tega, da je v omenjenih državah možnost faktor tveganja zlorab drog ustrezno zmanjšati že s samo izbiro šole. V Sloveniji take izključitvene možnosti nimamo ob vseprisotnem in monolitnem javnem primarnem šolstvu.
Imam sicer kar nekaj še preostalih pomislekov o vašem programu, ki je kopija vseh možnih preteklih vladnih programov.
Dokler so stvari na papirju je vse lepo ali preskok v prakso pa je zaradi birokratske krame in raznih dvoumnih zakonov nemogoč. Vse se na koncu ustavi na interesu skupine posameznikov, ki predstavljajo v zakonu vse prebivalce Slovenije. Karavana pa gre naprej in spet nič ne pridobimo.
Primož