mah, kak bla-bla... eden uspešnejših slovenskih startupov, ki razvija računalniške igrice, so ustanovili študentje, delali so doma (aka v garaži), delavci so lastniki podjetja, kapital pa so dobili od skladov...

in jih nobena inšpekcija ni zaprla.

tko da...

mimogrede: ustanovitelja googlea sta imela tehnološko prednost - idejo, do katere ni prišel nihče, in s katero se ni mogel kosati ne yahoo, niti microsoft. dobra ideja v pravem času pač.

in ravno to obeta quaero; vendar v tem primeru, ker gre za resnično revolucionarne zadeve, v garaži ne gre več. ne na zrelem trgu. kot danes ne more nihče več uspeti s sestavljanjem računalnikov v garaži. časi pionirjev so tukaj mimo.
 

mimogrede: lastno iskalniško tehnologijo pospešeno razvijajo tudi Japonci. bitka še zdaleč ni odločena, google pa je zadnje čase kar pošteno zaspal.
 

in, ne pozabimo, interneta brez denarja ameriških davkoplačevalcev verjetno ne bi bilo.

http://www.darpa.mil/
 

a propo: ne-državni, ne-korporativni, ne-akademski.... google kar lepo cenzurira vsebine za kitajce. ne rabijo oni quaera za to, imajo že google. in yahoo, ki veselo posreduje podatke kitajskim organom.
 

Startup, ki izdela eno računalniško igrico kot podizvajalec za tujce na pol leta (...in se, mimogrede, notranje razpada) primerjati z googlom najbrž zate ni bla-bla? :)

Inšpekcija jih ni zaprla zato, ker so ali a) kršili zakone ali pa b) delali v skladu z njimi; ne pa zato, ker zakonodaja ne bi bila takšna, kot sem napisal.

Koliko sto (ups, pardon, deset) ljudi pa zaposluje naš brilijantni startup? Boš s temi delovnimi mesti nadomestil našo najnižjo poslovno aktivnost v Evropi?

Neosocialisti imate pač rahlo čudne pogoje za to, kaj je "bla-bla". :)

Finance so nedavno naredile raziskavo, po kateri 40% anketirnih študentov upa na državno službo. Takšna je podjetniška klima v naši državi. In ta ti producira dvoje: ideje in okolje za njihovo uresničevanje. Zavedati se moraš, da je genijalna ideja popolnoma brez vrednosti, če nimaš okolja, ki ti jo omogoča izpeljati. Mi imamo tisoče akademskih vizionarjev. V času pred googlom je imelo isto idejo najbrž stotisoče študentov in majhnih dot-comovcev. Le podjetniških možnosti in poguma za izvedbo ne.

Revolucionarne zadeve? Kaj pa? Procesiranje signalov? Prepoznavanje vzorcev? Govora? Slik? Ne se hecat, no. To je "revolucionarno" že 30 let in rezultati natanko ustrezajo rezultatom drugih revolucij. Ko te tehnologije v zasebni sferi dozorijo se pocenijo in takrat zasebna sfera lahko naredi evolucionarni preskok. Akademiki pa želijo forsirati razvoj v času, ko še ni čas zanj in to preprosto ne bo delovalo. Tudi Concorde je bil revolucionaren. Končni rezultat bo kup teoretičnih papirjev brez vrednosti in forsiranje te iskalne tehnologije za velike denarje v javno upravo in para-državna podjetja.

Deja vu.
 

hehe, noben ni primerjal googlea in razvijalca iger (ki, mimogrede, vsi po vrsti razvijajo igre kot "podizvajalci"... založniki in razvijalci so povsod ločeni), le pravim, da se da v "garaži" razvijat tudi pri nas. kar ti množica podjetij v blokih in zasebnih hišah lepo pokaže.

ne, googleove ideje ni imelo stotisoče študentov. imela sta jo samo dva. bila je ideja, ki je revolucionarno spremenila tehnologijo iskanja na internetu. imenuje se PageRank. prištej k temu še revolucijo pri spletnem oglaševanju, ki jo je prav tako izumil google... in to je to.

zdaj se pa že odloči, ali je to, kar razvija quaero revolucionarno ali ni. če je, ne govoriči o 30. letih, če ni, pol se pa vprašaj, zakaj drugi tega še ne ponujajo...

"Akademiki pa želijo forsirati razvoj v času, ko še ni čas zanj in to preprosto ne bo delovalo. "

kot airbus?
 

mislim, da je bil internet sprva pogruntavščina ameriške vojske - vojaški proračun ZDA je od 1948 do 1996 znašal v povprečju 285 milijard dolarjev letno. enako velja za ključne računalniške dele - tehnologija je bila razvita najprej za vojaške namene, poceni spill-over v civilno sfero je bil mogoč samo na tej podlagi. samo toliko, da je bila kura najprej, potem šele jajček, iz katerega sta se izvalila jud brin in zobatec page ;)
 

apropos airbus: boeing svojo konkurenčnost razvija prav na podlagi državnih pomoči - ne boste verjeli, direktno iz vojaškega proračuna ZDA
 

Jaz ti razlagam našo zakonodajo, ki je, kakršna je. Lahko si tudi nenehno v prekršku (večina doojev je), ampak to ne pomeni, da zakonodaja ni takšna. Pomeni le, da pravni sistem ne deluje. Se razumemo?

Ali ti stanuješ v garaži ali v bloku oziroma hiši? Če ne stanuješ v garaži, zakaj ne? Saj po tvoje ni bistvene razlike?

V praksi je pravna in stroškovna razlika. Za podjetje v bloku moraš a) imeti stanovanje, kar pomeni, da imaš 30 milijonov kapitala, ali pa moraš financirati najemnino - oboje je za študentski start up kar breme, b) pridobiti moraš privoljenje stanovalcev za opravljanje dejavnosti.

Zakon ti tudi jasno opredeljuje pogoje, ki jim morajo poslovni prostori ustrezati. Zahtevan je komisijski ogled prostorov.

Zaupaj mi na besedo - hiše v Ljubljani pa kot startup ne bi rad najemal.

Tvoja logika starta iz predpostavke, da imaš 30-40 milijonov kapitala in POTEM startaš. Jah, če se greš tovrstno podjetništvo na stroške kapitalistov mamice in očka, potem pa ne bo problem vržti skupaj še dveh milijonov ustanovnega kapitala. Ni pa to možnost, ki bi jo imel vsak študent. In kolikor manj ljudi ima te možnosti (in kolikor težje so), tolikor manjši je pool podjetnikov.

Tisto o genijalni ideji pa samo kaže, da v bistvu pa ti nisi nikoli bil podjetnik in s tem nimaš ravno izkušenj. Verjemi mi na besedo - ustanovil sem dva startupa. Prvi je bil dot com. V Nemčiji sem delal v resničnem dot comu, financiranem iz tveganega kapitala. Idejo googla je imelo v tistem času stotisoče ljudi.

Ideje nimajo vrednosti. Svet je poln sanjačev, ki nikoli ne pridejo dlje od ravni idej. Tisto, kar da ideji vrednost, je njena uresničitev oziroma izvedba.
 

"para-državni" siemens

According to the share register, approximately 23% of the capital stock is held by private investors and 17% is owned by investment companies and insurance companies. Credit institutes and central securities depositaries are listed in the stock register as holding 60% of the capital. The majority of these shares are held for shareholders outside of Germany.

:)
 

and the bubble burst ... napihnjeno delničarsko sranje brez cash-flowa, ROA dela čudeže
 

v zvezi s siemensom tomaž verjetno misli, da nekdanji šef von pierer svetuje merklovi. tomi ima zelo nizek tolerančni prag kar se tega tiče
 

"Jaz ti razlagam našo zakonodajo, ki je, kakršna je. Lahko si tudi nenehno v prekršku (večina doojev je), ampak to ne pomeni, da zakonodaja ni takšna. Pomeni le, da pravni sistem ne deluje. Se razumemo?"

to je nonsense, ker če si nenehno v prekršku, te inšpekcija hitro zapre. poslovne prostore za take(!) dejavnosti lahko imaš ti v svoji hiši, stanovanjskem bloku ali tvoji garaži brez problema. in, brez skrbi, ne govorim na pamet.

"Idejo googla je imelo v tistem času stotisoče ljudi."

nimaš pojma. PageRank je bil samo eden, AdWords pa tudi... šele kasneje so se pojavili prvi "posnemovalci". A trg je bil že Googleov.

"Tisto, kar da ideji vrednost, je njena uresničitev oziroma izvedba."

točno. in ti o izvedbi pri quaeru že vse veš. aja, ker ti ni všeč način. ki je isti, kot recimo pri vseh tehnoloških podjetij iz japonske ali koreje, ki danes obvladujejo svet elektronike, avtomobilske industrije... tehnološka podjetja, podpora države in sodelovanje akademske sfere.
 

Ideje niso revolucionarne, ker se o njih akademsko "sanja" že 30 let in ker tone materiala o njih producira vsaka univerza.

Revolucionarno je kvečjemu to, da gre nekdo po takšnem record tracku spet v njih metat milijarde eurov.

Kar je presenetljivo je, da ne razumeš razlike med potrebami vojske in ljudi. Vojska mora delati iracionalne presežke. Vojska je sama po sebi iracionalni presežek. Vojska mora financirati stvari, ki niso tržno zanimive.

Internet je bil zamišljen kot komunikacijska infrastruktura ameriške vojske in vlade v primeru jedrskega napada, ne pa kot konkurenca tržnim omrežjem.

Boing (in Airbus) financirajo zaradi vojaških potreb, ker ne želijo biti odvisni od potencialnih vojaških nasprotnikov.

Tisti del financiranja Airbusa in Boinga, ki nastaja zaradi interesov lobijev; pa je prav tako vreden kritike. Zadnja pogruntavščina Airbusa A380 po neuspešnosti že tekmuje s konkordom.

http://www.yeald.com/Yeald/a/39691/airbus_a380_failure.html

Ni problem vržti skupaj milijard davkoplačevalskega denarja in dosežti tehničnih rezultatov (točno to počne vojska). Tudi Sovjetom je šlo to dobro od rok. Težava je, da nekateri mislijo, da je to smiselno početi tudi izven vojaških potreb, kot se je Hayek o teh ljudeh lepo izrazil, verjamejo v načelo "what's good in war is good in peace".

Iz semena te ideologije potem raste plevel, kakršen je Konkord, A380, ali bližje nam Obrovac in Feni...
 

1. Nimaš pojma o podjetništvu. Ne, inšpekcija te ne zapre, ker je nenehno v prekršku večina slovenskih podjetij.

2. Tudi o dot com boomu nimaš pojma. Dve leti pred googlom smo v majhnem dot comu evaluirali Harvest, ki je počel isto stvar. Imeli smo isto idejo in znanje. Težave so bile poslovne narave. Iste zamisli je imelo še tisoče majhnih start upov.

Ideje so brez vrednosti. Vrednost da idejam njihova implementacija. Svet je poln vizionarjev brez dosežkov in sanjačev brez denarja.
 

kar ti ne razumeš, je to, da je financiranje raziskav in razvoja preko ameriškega vojaškega proračuna zgolj slabo zamaskirano podpiranje ameriških tehnoloških podjetij tipa Boeing, GE,...

američani delajo to preko vojaškega proračuna, evropejci pa način, kot je pri quaeru, japonci na zelo podoben način...

"Iz semena te ideologije potem raste plevel, kakršen je Konkord, A380, ali bližje nam Obrovac in Feni..."

ali pa toyota, toshiba, mazda, sony, samsung, LG, še vedno tudi airbus, ki je prehitel boeing po tržnem deležu, .....

in iz tvoje "ideologije" nastane balonček, ki poči, za sabo pa pusti borzno razdejanje, milijone delničarjev, ki so ostali praznih rok, ter desettisoče dot-comov, ki razen reklamnih materialov ne pokažejo nič. predvidevam, da je tvoj dot-kom bil v tej kategoriji.
 

"Ne, inšpekcija te ne zapre, ker je nenehno v prekršku večina slovenskih podjetij. "

kar boš podkrepil s podatki, ali?
 

nočem, da me razumeš narobe, tomi, zato to bom kar naravnost povedal: sereš. dejstvo je, da so računalniško in internetno revolucijo - tj. komercializacijo ITja - omogočila državna sredstva. to, da prvotno temu niso bila namenjena, temu dejstvu ne odvzame nič resnice: trg sam ne bi mogel sfinancirati ne čipov in ne neta, ker se mu gigantska naložba v R&D preprosto ne bi splačala. ko je prišlo do spill-overja iz vojaške sfere, pa se je stvar naenkrat splačala iz investcijskega vidika - tipičen primer za to, kako se da z državnimi ukrepi premostiti market failure.
 

hehe, zdaj še čakam samo, da bo rekel, da je njegov dot-com razmišljal o AdWords, ključu uspeha Googlea, že tri leta pred Googleom....

bah...
 

Še vedno ne razumeš smisla in pomena vlaganj v vojaško industrijo. Ta je v vojaški sposobnosti države, zato ima vojska iracionalne presežke in je tudi sama zgolj iracionalni presežek. Vojsko financiramo iz nuje in zavedajoč se dejstva, da forsiramo tržno nezanimive stvari pred časom.

Razlika med tem in financiranjem nekakšnega akademskega internetnega iskalnika ali največjega letala na svetu je razlika med financiranjem iz nuje in iz ideologije.

Vojska je pohitrila razvoj tehnologij, ni pa omogočila njihove komercializacije. Te brez zasebnih podjetij ne bi bilo.

Apropos, ko si že ravno omenil primer, mikročip so razvili v TI in FSC, dveh zasebnih podjetjih, patenta sta bila privatna. Zasebna sfera ti je sicer omogočila tudi npr. letenje, pa elektriko, telefon in marsikateri drug izum. Zgodovina ti ne daje nobenih resnih dokazov, da se inovacije ne bi razvijale brez pohitritev s strani države. Iracionalne pohitritve tehnologij, naj bi bile (moje mnenje o vlogi države) namenjene nečemu, kar zares potrebujemo.

Ne pa quaeru. Zadnjič je v članku Rado Pezdir lepo napisal. Če parafraziram - če ste državni uradniki tako pametni, da boste s svojim quaerom pripomogli k rasti narodnega gospodarstva, zakaj vraga potem ne morete za tako neverjetno obetaven projekt dobiti financerjev v zasebni sferi?
 

Da. Tudi o AdWords smo razmišljali. Zato, ker so ideje neverjetno poceni, posebe, med technology crazed mladimi študenti in designerji. Imeli smo še bolj divje (zaenkrat še neuresničene ideje) o jezikovni analizi vsebin (iz Harvesta), pa o grafičnem simbolnem jeziku 7 znamenj za povpraševanje, ki bi vsem omogočil učinkovitejše zastavljanje vprašanj iskalniku ter formalnejše in bolj targeted iskanje. Pa o izmenjavi oglasov (ki je prišla pozneje). Nenazadnje smo pozneje tudi postavili prvi resni slovenski časopis na internet iz katerega je nastal 24ur. In dot com v Nemčiji, kjer sem krajši čas delal bi končal tako, kot drugi dot comi, če ne bi imel še core businessa.
Ideje so zastonj. Implementacija je tista, ki terja genija.
 

še enkrat ti povem, malo bolj jasno: SEREŠ. brez milijardnih vlaganj v vojaško tehnologijo (in brez podjetij, jasno) ne bi bila možna komercializacija ITja. ali je bila ta komercializacija namerna ali nenamerna posledica vlaganj, je nerelevantno. gre namreč za ilustracijo načela - ti praviš, da bo trg poskrbel za vse, primer neta in čipov kaže na to, da nimaš pojma. podobno je s financiranjem R&Dja iz proračunov - četudi jasno postavljeni cilji kdaj pa kdaj niso doseženi, je vpliv eksternalij teh investicij v gospodarstvu zelo nepredvidljiv, podobno velja za gradnjo infrastrukture etc. - če bi bila stvar prepuščena trgu, bi še zdaj gonil kočijo od trsta do dunaja, konju jedan ;)
 

"Tudi o AdWords smo razmišljali."

pa ti si genij. jaz bom pa crknu od smeha.
 

"Če parafraziram - če ste državni uradniki tako pametni, da boste s svojim quaerom pripomogli k rasti narodnega gospodarstva, zakaj vraga potem ne morete za tako neverjetno obetaven projekt dobiti financerjev v zasebni sferi?"

smo ti že povedali: market failures in eksternalije. ampak to je nekomu, ki je prepričan v perfektnost tržnih mehanizmov, itak brezveze govorit.
 

Mislim, da bi se IT razvil brez ameriške vojske, le vprašanje časa kdaj...

Potreba po hitrosti informacij je od nekdaj tukaj..so telegraf razvili zaradi vojske?

Enako je z obdelavo informacij...

Sicer pa...raje kot prepiranje za argument vidim kaki fajni link, kot pa da vaše prosto blodenje in diskreditacijo z VELIKIMI ČRKAMI...
 

kaki link rabiš? a nisem dovolj jasno napisal, tudi za trde buče, bukovc?
 

"Mislim, da bi se IT razvil brez ameriške vojske, le vprašanje časa kdaj..."

jah, za prelomne stvari rabiš pač ljudi, ki raziskujejo stvari, katerih komercialna uporaba se lahko pokaže čez leta ali celo desetletja (ali pa so vstopni stroški ter tveganja zelo visoki - quaero) in takih podjetja ne zaposlujejo.
 

Moral se boš odločiti, ali se pogovarjaš o nespametnem milijardnem projektu, ali o popolnosti/nepopolnosti trga in eksternalijah. To namreč ni ista stvar in povezovanje obojega povzroča škodo. Jaz ne vidim smisla zaradi nestrinjanja na področju ideologije vztrajati na nesmiselnih projektih.

Market failure sam po sebi ne obstaja. Prevede se v "trg ni izpolnil pričakovanj politikov", ne glede na realnost teh pričakovanj. Uporabo tako nevarnega in drastičnega mehanizma (da interveniraš na trgu zato, ker ne izpolni tvojih pričakovanj, ki so lahko kakršnakoli) bi morala biti rezervirana za izredne razmere. Denimo, lakoto. Ali, če lahko zelo jasno izkažeš pozitivne eksternalije za družbo in market failure. Ne pa za skrajno dvomljivi razvoj na področju internetnih iskalnikov, v katerem kontekstu bi bilo uporabiti besedo market failure nesmiselno.

Državne intervencije in razvojni skoki (če do njih sploh pride, pokopališča so polna propadlih državnih projektov) imajo svojo ceno in ravno zato se jih uporablja v izrednih razmerah in za vojsko. Ti jemlješ denar zdravim podjetjem, ki imajo posledično manj za lastne investicije in raziskave. Jemlješ ljudem, ki imajo posledično manj za lasten razvoj. Tudi to ima pozitivne učinke (posebej na tiste, ki jim jemlješ).
 

na srečo sta termina market failures in eksternalije dokaj dobro definirana in ne dopuščata takega bluzenja, kot si si ga privoščil ti.
 

Ravno to ne drži, da za prelomne stvari potrebuješ državo. Zgodovina je polna primerov, ko to ni držalo. Letalo, elektrika, telefon, mikročip, parni stroj, stroj na notranje izgorevanje, avtomobil - vse to je prišlo iz zasebne sfere.

Iracionalna vlaganja države ti lahko delajo razvojne preskoke (revolucijo), gospodarstvo pa ti dela evolucijo in pospešuje/bremza razvoj skladno s potrebami potrošnikov.

p.s. Tudi zasebni laboratoriji poznajo iracionalno porabo in izvajajo temeljne raziskave.

p.p.s. Govorimo o internetnih iskalnikih. Ti so se razvili brez sredstev države pred desetimi leti in quaero (če bo končan, sedanje napovedi so, da ne bo izpolnil ciljev, ko ga bodo drugo leto dali v rabo) bo zgolj nek statusni simbol. Nekakšna germano-frankovska vzpenjača na grad.
 

"Nekakšna germano-frankovska vzpenjača na grad."

ala airbus?

P.S. kako to, da tak genij, ki je o "pageranku" razpredal dve leti pred guglom, še dela v Sloveniji?

hm... človek, bi pričakoval, da boš najmanj v kaki ameriški korporaciji delal temeljne raziskave. at least...

o učinkovitosti državnih intervencij pa lahko preučuješ japonsko podpiranje nacionalnih šampionov. te lahko marsikaj nauči.
 

Res je, oboje ima definicijo. Ki ustreza temu, kar sem napisal.

Market failure - Market failure is a situation in which markets do not efficiently organize production or allocate goods and services to consumers (for example, a failure to allocate goods IN A WAY SOME SEE AS SOCIALLY OR MORALLY PREFERABLE).

Razen povečanja črk nimam kaj dodati.

Externality - An externality occurs in economics when a decision, such as for example, to do something which pollutes the atmosphere, causes costs or benefits to stakeholders other than the person making the decision, often from the use of common goods, though not necessarily so. In other words, the decision-maker does not bear all of the costs or reap all of the gains from his action. As a result, in a competitive market too much or too little of the good will be consumed from the point of view of society.
 

P.S. kako to, da tak genij, ki je o "pageranku" razpredal dve leti pred guglom, še dela v Sloveniji?

Kot sem ti že dvakrat pojasnil je genij tisti, ki zamisel izpelje, ne tisti, ki jo ima.
 

pazi, tomaž je mutiral v konstruktivista :)) kar hoče povedat je, da tudi učinkovit trg kot tak ne obstaja, ampak obstaja učinkovit trg le ZA NEKOGA. tomaž in njegova interesna skupina pač vztrajata pri neovirani tržni logiki, spet drugi parcialni interesi izpostavljajo market failure.
 

Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
 

Etika (pravila, kot so: ne kradi drugemu) je po evolucijski razlagi, ki temelji na teoriji iger, zgolj naujcinkovitejsa strategija.

Vec ...
 

Jasno. Denimo, zakoni proti roparjem so v korist tistih, ki ne ropajo in v škodo roparjev, ki so "žrtve" teh zakonov. In prosti trg je v interesu vseh tistih, ki prostovoljno sodelujejo pri menjavah vrednosti za vrednost z drugimi ljudmi; omejevanje prostega trga pa v interesu tistih, ki nimajo veliko za ponuditi drugim (bi pa radi imeli stvari od njih) in tako lahko uspevajo le s prisiljevanjem drugih v pogoje, v kakršne brez prisile in prostovoljno ne bi pristali.
 

srdjan, poleg vprasanja absolutne ucinkovitosti, kjer so argumenti na Tomazevi strani, obstaja tudi vprasanje pravicnosti.

Cemu bi morala biti druzba bolj naklonjena interesom tistih, ki trosijo in investirajo kapital, ki so si ga pridobili z zaplembo proti volji lastnikov?

Kateri parcialni interesi so pravicni, tisti, ki so zgrajeni na legalizirani kraji?

srdjan, so te eticnega relativizma ucili na FDV-ju?
 

jah, kot zagovornik laisezz-faire imaš spet en velik problem, ki se mu reče lepa teorija, ki pa ne ustreza realnosti.

kajti, v preteklih par desetletjih največjega tehnološkega preskoka ni izvedel kak neoliberalni bantustan, ampak prej japonska in južna koreja. obe sta prakticirali državno podpiranje nacionalnih šampionov, ki je rodilo tehnološka podjetja, ki so danes na marsikaterem področju med vodilnimi na svetu. ko bo neoliberalistični mambobambo znal pojasniti to, se lahko začnemo meniti. prej pa širiš "ideologijo" ti, ker drugače temu ni mogoče reči. še enkrat, lepa teorija, a realnosti ne zmore pojasniti. in če določen model/teorija nečesa ne zna pojasniti, pol racionalno bitje zamenja teorijo, ideolog pa še kar naprej goni eno in isto. se prepoznaš?

podpiranje nacionalnih šampionov se gredo vsi, tako zda, kot evropa in japonska. orodja so malo drugačna, cilji pa isti: razvijati tehnologijo, ki naj bi bila v prihodnosti ključna in ki ima pomembne eksternalije. ali je to tehnologija spletnega iskanja, ne vem, zna pa bit, saj svoji tehnologiji danes razvijata tako eu kot japonska. bi znalo bit kaj na tem.

prav tako se nisi niti toliko potrudil, da bi vsaj preveril, kaj quaero sploh bo. ne, ni namenjen kot zamenjava googleu, ampak gre za hm.. multimedia engine. kar google sploh ne počne, prav tako nisem nikjer videl, da to načrtuje, pa spremljam njegov razvoj zelo pozorno.

ali bo quaero res ponudl tisto, kar obljublja, je težko rečt, ker je projekt še zelo tajen, in le največje budalo lahko tukaj napoveduje prihodnost. ima pa podporo tehnoloških velikanov, znanje in denar ter, seveda, politično podporo. kot jo je imel airbus, kot jo ima galileo in drugi evropski projekti.

to seveda nikakor avtomatsko ne zagotavlja uspeha. a tega ne zagotavljajo niti drugi načini. koliko $$$ je požrl samo pok dot com balončka.

in še nenazadnje: zanimiv je tvoj dvom v market failures. a pol lahko protimonopolno zakonodajo kar kenslamo al kako?
 

Ad 1. Tvoje ideološke trditve nimajo trdne podlage. Prvič sploh nisi izračunal, kako ekonomsko svobodni sta bili Japonska in J. Koreja (dve okolji, ki ju je, mimogrede, "okupirala" ZDA) in s čim si jih primerjal ter kako ekonomsko svobodno je bilo tisto. Za začetek ju primerjaj s Singapurjem in Hong Kongom. Sicer je ta primerjava premalo, da bi na kaj sklepal, ampak že tu se bo pokazal zaostanek pri rasti manj svobodnih za bolj svobodnimi okolji. Na širšem vzorcu pa dejstvo, da so bolj ekonomsko svobodna okolja dejansko tudi uspešnejša dokazuje CATOva vsakoletna raziskava Economic Freedom.

Ad 2. Preveril sem, kaj quaero bo in ti to zgoraj tudi lepo napisal, le da v zelo tehničnem jeziku. Citiram "Revolucionarne zadeve? Kaj pa? Procesiranje signalov? Prepoznavanje vzorcev? Govora? Slik? Ne se hecat, no. To je revolucionarno že 30 let" Ker področja tudi strokovno in prav tako z njimi povezane probleme poznam še posebej dvomim, da bo quaero prinesel kakršnekoli praktične in neakademske rezultate. Boli ravno to, da ga delajo para-državni giganti in akademiki z milijardami davkoplačevalskega denarja in ne nekdo, ki vzbuja zaupanje, da je nekaj takšnega dejansko sposoben narediti in ki v to vloži svoj denar. Kot sem že povedal, je Ameriko google stal izjemno malo proti temu, kar bo naš google stal nas. In če misliš, da se google ne bo premaknil v smer prepoznavanja drugih vsebin, se hudo motiš. To že počne z grafičnimi vsebinami, razvija potrebna jezikovna orodja in vprašanje časa je, kdaj bo začel to početi z audio in video vsebinami. Razvili bomo nekaj, kar v praksi ne bo pretirano uporabno in kar bomo dobili tudi zastonj. Namesto tveganja podjetnikov in zasebnega rizičnega kapitala pa bo to plačalo gospodarstvo in posamezniki, ki znajo ta denar porabiti koristneje od politikov, akademikov in uradnikov. Dot com seveda je potegnil za sabo veliko kapitala. Ampak zasebnega, ki je bil tja vložen po lastni volji in z zavedanjem tveganja. Ta projekt bo s sabo potegnil prisilno pobran kapital, ki bi ga 99% tistih, ki to realno plačajo raje vložilo v pametnejše zadeve in od njega kaj imelo (in preko vezanih učinkov vsa njihova okolica).

Ad 3. Kakšen dvom v market failures? Jaz sem ti definiral, kaj to je (politični konstrukt) in ti povedal, kdaj zadevo uporabiti. V ekstremnih primerih. Monopol spada tja, če je zelo resen (kar ni vedno tako; iz zgodovine so znani primeri, ko so se vlade s podjetji tožarile 20 let in vmes je "monopol" padel po tržni poti).
 

točno; verjetno tehnološko najbolj razvita ekonomija, ki je v par desetletjih izvedla preskok iz fevdalne družbe v postmoderno je rasla prepočasi ;) vmes so še mimogrede na lastnem dvorišču povozili ameriško avtomobilsko industrijo, se utrdili pri polprevodnikih, računalniški industriji...

in brkljarije ideoloških think-tankov ter primerjave z mini-državami tipa singapur si lahko zarad mene mirne duše nekam zatakneš.

ko boš s tvojim konceptualnim aparatom (ali umanjkanjem le-tega) uspel pojasniti japonski ali južno korejski uspeh, se javi. do takrat pa o tehnološkem razvoju nimaš kaj prckat, ker si bos in gol.

"ki to realno plačajo raje vložilo v pametnejše zadeve in od njega kaj imelo (in preko vezanih učinkov vsa njihova okolica)."

v novi dot-com bubble?

"To je revolucionarno že 30 let"

seveda. we use it everyday, a ne...

"Boli ravno to, da ga delajo para-državni giganti"

siemens to ni, thomson to ni, v france telecom ima država manj kot 50 %... siemens je izredno uspešno podjetje, telecom france pa sodi med vodilne telekomunikacijske operaterje, zlasti po tehnološki plati... kaj je tvoj problem?

"Kot sem že povedal, je Ameriko google stal izjemno malo proti temu, kar bo naš google stal nas. "

jih je pa stal celoten dot-com bubble zelo veliko.

"In če misliš, da se google ne bo premaknil v smer prepoznavanja drugih vsebin, se hudo motiš. To že počne z grafičnimi vsebinami, razvija potrebna jezikovna orodja in vprašanje časa je, kdaj bo začel to početi z audio in video vsebinami."

kje za hudiča pa se google ukvarja s prepoznavanjem grafičnih vsebin? HA??????????????????

"Namesto tveganja podjetnikov in zasebnega rizičnega kapitala pa bo to plačalo gospodarstvo in posamezniki, ki znajo ta denar porabiti koristneje od politikov, akademikov in uradnikov."

aha... siemens, thomson, etc... ki sofinancirajo pa so kaj? pa menda ne podjetja z delničarji in... pa tudi o racionalnosti "podjetnikov" imam jaz vsekakor večje dvome kot ti. vsesplošna histerija ob dot comih je to pokazala. totalno iracionalno obnašanje.
 

irrational exuberance - how true :)) cena je bila 5000 milijard dolarjev, če pa to ni market failure haha
 

"ko boš s tvojim konceptualnim aparatom (ali umanjkanjem le-tega) uspel pojasniti japonski ali južno korejski uspeh"

Ne vem, zakaj se moram ponavljati, si morda funkcionalno nepismen? S čim konkretno pa ti meriš svobodnost ekonomije Japonske in Koreje (konkretno industrij, ki so rasle) in s čim to primerjaš? Uspeh nekega modela ni, da raste. Uspeh je, da raste hitreje od Singapurja ali Hong Konga - pa ni. Obe omenjeni okolji veljata za ekonomsko najsvobodnejši na svetu.
Sploh nisi predstavil nobene resne študije o temu, koliko je država kam vlagala niti ne primerjalno analizo svobodnosti teh okolij v času.

To je takšne vrste posploševanje, kot si ga neosocialisti radi privoščite. Npr. vzamete rast Slovaške v zadnjih 15 letih in ne le v 2 letih, odkar imajo reforme in na tem dokazoval, da reforme ne delajo. Ali, če bi vzel podatke o ZDA od Carterja in primerjal njegovo in Reaganovo agregatno povprečje z Evropo. Ali, če bi vzel primer ene J.Ameriške države, ki je izvedla resne liberalne reforme (Čile) in iz tega sklepal, da je J.Amerika liberalna. Ali, če bi vzel primer Estonije in iz tega sklepal, da je cel vzhod šel po njeni poti.

Tudi v ZDA so imeli pod levičarji veliko državnega intervencionizma in to jih je oviralo tako, kot vse druge. Tvoja napačna ideološka fikcija je, da so neka okolja apriori svobodna druga pa ne in iz tega delaš takšne posplošitve, da boli glava. Svobodnost okolij pa se ti seveda spreminja s časom. Prav tako se spreminja tudi svobodnost industrij in državno vmešavanje vanje. Japonski keiretsu je denim, v 90tih čisto propadel.

Japonska je bila desetletje v obupnem stanju. Od kod ti fiksna ideja, da je nek velik uspeh in da gre to pripisati ravno državnim intervencijam?

Agregatni podatki CATOve raziskave te učinke merijo in empirično kažejo, da je ekonomska svoboda korelirana z višjo rastjo in torej večjim blagostanjem družbe.

Politiki radi vzamejo primer, bolj monumentalni, lepše je. Nato ga, brez, da bi razložil, kaj je takrat počela konkurenca, brez, da bi razložil, koliko svobode je bilo pri konkurenci in brez, da bi ga primerjali s konkurenco razglasijo za uspeh. Že od piramid dalje. Ta naj bi simboliziral pravilnost nekih s pojavom nedokazljivo povezanih fikcij v glavi politikov. Tito je tudi obiskoval tovarne, ker so "presegale norme" in Jugoslavija je v 70tih rasla, kot zmešana (v 80tih pa zabeležila negativno rast).

Iz takšnih fiktivnih politično ideoloških primerjav ne dobiš nobene resne informacije o tem, kaj deluje bolje.

Think tanki obstajajo zato, da s takšnimi posplošitvavi odpravijo.

"ki to realno plačajo raje vložilo v pametnejše zadeve in od njega kaj imelo (in preko vezanih učinkov vsa njihova okolica).
v novi dot-com bubble?"

Če me je življenje česa naučilo je, da ljudje denar zaslužijo z razlogom. Če ga ima prvi veliko, drugi pa nič in mu je funkcija v življenju biti prerazdeljevalec, potem je zelo verjetno, da zna prvi delati z njim boljše od drugega...Dokler so davki progresivni je državna poraba zato večinoma negativna selekcija investicij.

Če bi prerazdeljevalci znali delati z denarjem, ne bi prerazdeljevali denarja drugih, ampak bi druge v tržnem boju porazili (saj znajo "boljše") in potem darovali brez vseh ovir, ki jih nastavlja prerazdeljevanje, svoj denar. Ampak kaj, ko se izkaže, da o investicijah nimajo pojma.

Dot com mehurček poči. Tisti, ki so prostovoljno tvegali izgubijo. Pokojninska blagajna bankrotira. Država uvede tiranijo in zaostri pay as you go sistem. V prvem primeru je nosil odgovornost za svoje dejanje tisti, ki je tvegal. V drugem vsi ljudje (večina izmed njih nedolžnih). Kaj je že bolj moralno?

"Kot sem že povedal, je Ameriko google stal izjemno malo proti temu, kar bo naš google stal nas. "
"jih je pa stal celoten dot-com bubble zelo veliko."

Niti to ni res (ni stal davkoplačevalskega denarja, stal je tiste, ki so tvegali, to je bistvena razlika), niti ni smiselno stroškov dot com bubbla prenašati na google. To je zopet neosocialistična vrsta posploševanja kar vsepovprek.

"tudi o racionalnosti "podjetnikov" imam jaz vsekakor večje dvome kot ti. vsesplošna histerija ob dot comih je to pokazala. totalno iracionalno obnašanje."

To je pa zelo preprosto. Ti imaš lahko svoje predsodke, ampak, če bi država znala služiti denar bolje od podjetnikov, bi danes govorili Rusko.
 

Avstrijska razlaga Japonske recesije -

http://www.mises.org/story/1099

"If government wishes to alleviate, rather than aggravate, a depression, its only course is laissez-faire—to leave the economy alone. Only if there is no interference, direct or threatened, with prices, wage rates, and business liquidation will the necessary adjustment proceed with smooth dispatch. Any propping up of shaky positions postpones liquidation and aggravates unsound conditions."

Stvar spominja na reakcijo ZDA na recesijo v 20tih in kako je iz nje nastala velika recesija.
 

laissez-faire gospodarska politika v demokracijah ni mogoča. recimo temu oportunitetni strošek demokracije. ideja je sicer dobra, ampak kot si rekel, idejo ima lahko vsak, vladanje tiranskim mestnim državicam kot sta singapur in hongkong pa je pridržano izbrancem.
 

resne študije? mah, whatever. nimam potrebe, da ti po osnovnošolsko razlagam japonski&korejski uspeh ter razloge zanj. vem, vem... glede na to, kako sta ti dve državi sistematično kršile vse recepte laissez-faire, bi morala biti najmanj v kameni dobi, sony, toyota, samsung, toshiba,... pa bi bili le pobožna želja.

hudič je, ko tako lepa teorija, shematična in lepo popredalčkana, nima pojma ZAKAJ!?!??!

in ne mi vlečt ven singapurja & hong konga. kot bi jaz primerjal britanijo in luksemburg.

"Think tanki obstajajo zato, da s takšnimi posplošitvavi odpravijo."

aha :) bolj so ideološki, bolj so plačljive kurbice korporacij, boljši so :)
 

"Niti to ni res (ni stal davkoplačevalskega denarja,"

kaj je že delala centralna banka? od kod dobijo denar raznorazni skladi? na koga so prevesile izgube podjetja in banke?
 

tomaž je pozabil na LTCM in njegove prelepe valuation modele. škoda da ni bil tomaž na čelu feda takrat, bi lahko bili priča največjemu meltdownu finančnega sistema v zgodovini. pa drugič :))
 

Anonymous in srdjan sta prav zanimiva v negiranju realnosti in njenih zakonitosti.

Nekdanja Sovjetska zveza in ves nekdanji vzhodni blok sta lepo pokazala, kako visoka cena je potrebna za zlom njunih iluzij - ki se potem reciklirane pod drugim imenom pojavljajo vedno znova in znova.

Oba mozakarja bi morala kaj prebrati o epistemologiji znanosti, ki lepo opisuje tudi epistemologijo druzbe, saj gre za eno in isto zadevo, ene in iste principe.

V nasprotju z njunim prepricanjem se druzba ne razvija najhitreje tako, da centralna oblast doloci preferencne cilje prihodnosti in tja usmeri druzbene vire (saj si s tem omeji nabor moznih poti v prihodnost samo na plansko dolocene), pac pa po drugacnem principu: da demokraticno doloci napake, slabosti sedanjosti in tem zacne postavljati pravne ali ekonomske ovire.

Oblast ima in sme imeti na voljo pri oblikovanju druzbe le palico, ne pa korencka, ker korencek nikoli ni njen, ce ga zeli podariti plansko dolocenim protekcionirancem, ga mora najprej ukrasti, zapleniti nekomu drugemu.

Hayek je v Poti v hlapcevstvo lepo pojasnil destruktivnost in jalovost drugega (korencek) modela oblikovanja druzbe.
 

Najprej boš moral res pojasniti, s katero družbo primerjaš Japonsko, zakaj naj bi bila tista družba v istem obdobju svobodna in manj uspešna.

Laisseiz faire je vizija, ne direktna implementacija. Kako vpelješ v državo socializem? Imaš morda 50321 pravil in potem je v državi socializem? Kaj torej pomeni vpeljava laisseiz faire kapitalizma v državo? Vpeljavo 420623 zakonov in potem je ta vpeljan?

Vsi sistemi so načeloma hibridi, le da se nagibajo na eno ali na drugo smer. Laisseiz faire je empirično boljša smer od vseh ostalih (in pravičnejša - kar ni nepomembno) in je uresničljiva ravno v takšni meri, kot vse ostale (kaj pravzaprav pomeni imeti 100% socialno demokracijo, je to točno določenih 541341654 ukrepov socialne politike, ali pa lahko rečemo, da se "socialne demokracije v praksi ne da vpeljati"?)
 

"V nasprotju z njunim prepricanjem se druzba ne razvija najhitreje tako, da centralna oblast doloci preferencne cilje prihodnosti in tja usmeri druzbene vire"

demolishing the strawman again ...

"je to točno določenih 541341654 ukrepov socialne politike"

541342654 ;)
 

Srdjan, glej, kam vodijo tvoje ideje.
 

ne vem, če takšen način fleksibilizacije trga delovne sile spada v moj idejni okvir, vendar je vsekakor prišel čas, da se naprednjaki upremo vladavini mediokritete, ki se je v odsotnosti emancipacije zavlekla v vse pore družbenega življenja. zunaj se že vonja pomlad, spomin na '68 je sicer malo zbledel, ampak kaj bi to mladim po srcu. neoliberalna golazen še pride na svoje, tudi ti, šaban ;)
 

Mišljena je bila Francija kot končni produkt, družba, kjer prevladujejo centralnoplanske ideje, kot je tale o Quaeru.

Najbolje ocenjeni komentarji na BBC lepo razkrivajo prepad do anglosaškega sveta, ki USPEŠNO gradi na individualizmu, negativni svobodi in odgovornosti.
 

quaero ni centralnoplanska ideja, tudi francija je delujoče tržno gospodarstvo, skupaj z vsemi tržnimi pomanjkljivostmi. svetujem ti, da znižaš retoriko, ker se zaskrbljujoče veliko zapletaš v brezciljno blebetanje o nečem, kar nima podlage ne v gospodarski politiki, ne mojih postih.

rajš končaj faks, maturantek, ne pa da pametuješ kompetentnejšim od sebe ;)
 

Samo nekaj bi pripomnil. Trg z internetnimi storitvami je zaradi svoje mladosti še zmerom relativno svež, neraziskan in svoboden od pravnih in državnih prisil. Zato je na njemu mogoča inovacija, ki se zgodi tako rekoč ex nihilo. Na kakšnem drugem trgu, ki je zaradi svoje stabilnosti in starosti nedovzeten za novosti, bi bil uspeh a la Google čudež. Zato je tvoja primerjava z Airbusom precej zgrešena. Ko smo že pri Airbusu in subvencijah: ZDA so prav tako financirale Boeing, zato ne vidim, zakaj bi moral enostransko obtoževati Evropo.
 

"quaero ni centralnoplanska ideja"

Vse ideje, ki so namensko pozitivno diskriminatorno financirane iz proračuna v smeri "pozitivnega" cilja v prihodnosti (v nasprotju s penalizacijsko korekcijo ugotovljenih negativnosti sedanjosti), so prerazdeljevalno centralnoplanske.

"rajš končaj faks, maturantek, ne pa da pametuješ kompetentnejšim od sebe ;)"

Faks sem končal že 1992, če pa misliš do doktorata, se tudi lahko pogovarjamo o datumih.

Tule je literatura zate, družboslovni analfabetek. ;)
 

ah, torej si se šolal še za časa svinca in železa ... to obrazloži alergično reakcijo na vsako idejo, ki ne ustreza novi vladajoči dogmi. časi so se spremenili, ata, pejt raj prodajat meglo svojim vnučkom, ne pa da onečejaš tomažev blog.

doktorat? da ne bom crknu od smeha :)) mogoče na FSPN pri temeljih marksizma leta 1965, drugače pa sanja svinja kukuruz. nate, oča, fafajte lulo :=0
 

"Nova" vladajoča dogma je nova samo za bebce, ki so se šolali na FDV in nikoli ničesar prebrali, malo bolj razgledani pa vedo, kje so njeni izvori in koliko je nova v izvršni oblasti v anglosaškem svetu (25 let).

Ampak ostanimo rajši pri katastrofah tvojega modela.
 

No, no. Levičar ali desničar ali liberalec.

Kultura dialoga vseeno obstaja.