"When others bewailed the failure of big government to provide for the collective good, you spoke of self-reliance, of personal responsibility, of individual pride and integrity. When others demanded compromise -- you, Ronald Reagan, preached conviction."
-- Margaret Thatcher, Salute to President Reagan

Težko se je odločiti ali je imel Jože Pavlič Damijan več potrpežljivosti kot Mićo Mrkaić, ali pa je bil zgolj bolj naiven. Vemo le, da se je zalomilo pri privatizaciji Nove Ljubljanske Banke, ki jo je Jože Pavlič Damijan vzel zelo osebno in zato iz osebnih razlogov odstopil.

S tem nam je libertarcem naredil veliko uslugo. Njegove zamisli o nižji javni porabi, enotni davčni stopnji in privatizaciji so namreč vladi Janeza Janše dajale auro sodobnosti, ki je libertarci nismo mogli kritizirati, pa čeprav se s političnimi kompromisi, kakršen je bil denimo formula 26xy in intervencionizem v raziskovalni sferi nismo strinjali.

Zdaj so maske padle. V Sloveniji je na oblasti "neosocializem z desnim obrazom". Namesto umika politike iz gospodarstva iz njega umikajo zgolj politike, ki niso prave barve. To ni nobena liberalizacija.

Pred dvema letoma je slovenska uporabna inteligenca oziroma vse, kar je bilo vrednega zapustilo brezperspektivno in v propadle ideologije preteklosti ujeto levico. Danes tam kraljujejo ceneni politikantje tipa Jelko Kacin in perspektivni Borut Pahor, ki pa je brezupno omejen s svojo neresno, nepredvidljivo in ekstremistično strankarsko bazo. Enaka usoda zdaj čaka desnico.

Kritiko o neresnosti, ki jo je vladajoča koalicija uporabila pri odhodu Mića Mrkaića bo težko uporabiti pri odstopu liberalnega ekonomista, ki ga je nasledil in katerega ključna prednost pred Mićom Mrkaićem je bila v temu, da je bil pripravljen za kompromis žrtvovati več, kot se za libertarca spodobi. Mićo Mrkaić in Jože Pavlič Damijan sta s odstopoma vzajemno potrdila pravilnost svojih odločitev. Slovenke in Slovenci pa se zbujamo v novo jutro z grenkim spoznanjem, ki presega dnevnopolitične trače. Odstop Jožeta P. Damijana ni dokaz nesposobnosti Jožeta P. Damijana; ampak Janeza Janše. Preveč častihlepen, da bi tvegal svojo politično kariero in ljudem povedal tisto, kar morajo vedeti, se je Janez Janša odločil slediti uspešnemu zgledu Janeza Drnovška in ljudem govori tisto, kar si želijo slišati.

Na Margaret Thatcher bo morala Slovenija še malce počakati.