Hja, edina škoda je v tem, da sta prva filma zares nekvalitetna ter da so drugi pobirali nagrade na tujih filmskih festivalih. Kar je tudi ekonomsko profitabilno (glej ga zlomka), saj vabi tuje producente.

Tomaž, moral se boš naučiti, da uspešnosti nekega izdelka ne moremo prikazati zgolj z enim parametrom. To bi moral mladi in ambiciozni ekonomski mislec pač vedeti.
 

:))

številke povedo svooje, če pa je lajhanje po tretjerazrednih "medarodnih" filmskih festivalih profitabilno, potem je to dodaten razlog, da se subvencij v kulturo ne potrebuje ;)
 

Edini, ki je dobival nagrade na drugorazrednih festivalih, je Cvitkovič.
Bi mi lahko anonimnež razložil nekaj več o tujih producentih? In konkretno. Koliko denarja se je vrnilo v davkoplačevalsko blagajno?
In če so filmi bojda iz spodnjega razreda kvalitetni, zakaj se ne predvajajo po tujih dvoranah?
 

Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
 

Tjah, treba se bo odločiti - ali filme snemamo za "AGRFT elite" drugih držav, ali za slovenske gledalce.
 

Tomaž oglej si današnji Direkt. Ti bo odpihnilo glavo.
 

subvencije v kulturi so namenjene predvsem tistim projektom, pri katerih trg ne zagotavlja ustreznega donosa na investirana sredstva. to je ves point subvencij: zakaj bi namreč financirali projekte, ki se lahko pokrijejo na trgu? subvencije je treba preusmerit v projekte, ki zanimajo manj ljudi, vendar je njihova umetniška vrednost po nekih kriterijih dovolj visoka, da si zaslužijo javni denar. Umetniška vrednost je seveda stvar okusa, ki se ne v filmu ne v literaturi običajno ne meri s tem, koliko gledalcev ali poslušalcev privabi, ampak so za to na voljo drugi kriteriji. zakaj pa misliš, da države preko državnih pomoči subvencionirajo R&D? Zaradi tega, ker se akterjem na trgu drugače v R&D ne bi splačalo vlagat ... podobno je s kulturo: če je ne podpiraš, potem bo moral umetnik pač sproducirat atomik harmonik sranje ali pa it za sofware developerja - tebi seveda to ne bi predstavljalo škode, vendar hvala bogu, da nismo vsi taki primitivni neandertalci ;)
 

drugi kriteriji, ki jih neandertalci nismo sposobni razumet :)) zato pa nekateri neandertalci še vedno najdejo ogromno inspiracije v jamskih slikarijah in neandertalskem orodju.

Če pa si se že spravil na Atomik Harmonik - črnska duhovna pesem je pesem ljudskih množic, enako velja za tango, salso, jazz, pop .. you name it ... seveda s to razliko, da je Atomik originalno slovenski :)) tebe pa daje manjvrednostni kompleks hlapcev (z dvema svinčnikoma v nosu)
 

al si tele mamino :)) atomik harmonik sem izpostavil zato, ker je pristno slovensko sranje, ki se več kot uspešno prodaja podebiljenim ljudskim množicam in zato založba, ki stoji za tem žalostnim produktom slovenske glasbene scene, nima nobene potrebe za tem, da bi si fehtala od države subvencije in davčne olajšave. podobnih donosov si verjetno ne morejo obetati založbe, ki izdajajo jančarja, ali filmarji kot cvitkovič, zato je prav, da so jim na voljo različne državne podpore: od penzij, plačevanja prispevkov, različnih skladov etc. vzrok takšne politike je verjetno v tem, da je kar nekaj pomembnih slovenskih modernistov od revščine krepnilo v ljubljanski cukrarni in da je mnogo kulturnikov tolklo revščino, pa čeprav so njihova dela neprecenljivo prispevala k oblikvanju slovenske kulturno-umetniške identitete. kdo jih še danes bere? takšna tesla kot ti verjetno ne. kdo jih je bral takrat: malokdo, njihova dela so mnogokrat končala na cerkvenih seznamih knjig, namenjenih za sežig. malce politične emancipacije nam je pomagalo, da smo se zavedeli pomena umetnosti za družbo, ampak do nekaterih to še ni prišlo.
 

stvar je preprosta. subvencije so namenjene etatističnim elitam, ki na takšen način na račun drugih in ceneje pridejo do zadovoljitve svojega okusa. kako in zakaj se je sploh začelo? v evropi se je začelo z željo etatistov, da si podredijo kulturni in medijski prostor - otroka te želje sta subvencionirana umetnost in javne televizije. tako ustvarjene elite bodo lojalne etatistični državi, ker bo od njih odvisna njihova eksistenca. rezultat bo "pravilno" razmišljanje brez koercije. nerazumljeno umetnost lahko enako dobro financirajo meceni, kot država - najboljša slovenska umetnost je nastala v obdobju, ko državnih subvencij še ni bilo.
 

jančar in cvitkovič tekmujeta na istem trgu kot atomik harmonik ... :)) :)) ki je sranje zato, ker ti tako misliš? oziroma je Lovšin sranje zato, ker jaz tako mislim ...
 

hahaha, res lepo napisano, etatistični elitist! jaz nimam nič proti temu, da umetnost financirajo meceni - če bodo le financirali takšno umetnost, ki se ne more sfinancirat preko publike. Kar predlaga libertino je, da naj mi vsi skupaj postanemo meceni slovenske umetnosti in sicer tako, da kupimo vstopnico oz. knjigo oz. ploščo. strinjam se s tem, da lahko finančna odvisnost vodi tudi do umetniške odvisnosti, vendar pa to ni nujno, če je sistem vzpostavljen tako, kot se spodobi. največkrat pa je kulturna produkcija odvisna od širokih ljudskih množic oz. svoje komercialne uspešnosti - čeprav nima ne država, ne meceni prstov zraven, je takšna produkcija odvisna od pišmevuhovskega načina dojemanja raje, kar potem vidiš v dreku tipa atomik harmonik.

seveda pa verjamem, da znaš pravilno oceniti, ali so prešernovi soneti boljši od jesihovih, romani jančarja boljši od cankarjevih, dramatika linharta bolj aktualna od šeligove, poezija ketteja boljša od grafenauerjeve, etc. malo smanji doživljaj in več spoštovanja ko gobezdaš o umetnosti ;)
 

Mah, med 1500 "reveži", ki jih država subvencionira, je mnogo takih, ki imajo full pod palcem. In v svojem ugodju bolj malo pametnega naredijo. Še to, zakaj svoj keš ne primaknejo? ali zastavijo svoje nepremičnine? Zame je velika večina obrtnikov in bi jih brez zadržka postavil ob bok atomik harmonik, za katere me seveda boli k. Tudi Avsenik bi lahko bil ob Atomik harmonik, pa je naredil nekaj odličnih skladb, katere je narod vzel za svoje-so ponarodele.
Še vedno trdim, da za pravo umeniško kvaliteto je trg. Seveda je treba biti dober in si izboriti svoj prostor nqa svetovnem odru. Ne pa gledati, kako boš uspel med dvema miljonoma. še to. 380.000.000 miljonov je šlo za film, ki nima zame nobene umetniške vrednosti.
 

Pa še to. O subvencioniranih piše odlično Miha mazzini.
 

najprej: kaj pri mili volji imata cankar in prešeren s filmi???

drugo: tale dva filma sta nastala na zelniku dveh prijaznih fantov (in celotnih ekip) ki zelo od blizu poznata(jo) ozadje dogajanja v teh filmih, ki oba govorita predvsem o drogah in težavah z njimi.

tretje: subvencija je potrebna predvsem za presnemavanje filma na 35mm trak, kar je dejansko (razen plač igralcev, ki pa so se menda v obeh primerih honorarju odpovedali) največji strošek in ker pač Slovenija ne podpira konkurence v filmu, so jih pustili, naj se sami znajdejo. In so se.

in, nenazadje: gledanost obeh filmov je posledično tako visoka ravno zaradi iskanja potrebnih sponzorjev. tako je namreč za oba filma izvedela precej širša množica ljudi. tako visoki gledanosti pa se imata oba filma zahvaliti dejstvu, da so si ju ogledali predvsem učenci osnovnih in srednjih šol, celo organizirano! plus seveda, da so sami igralci delali reklamo pri prijateljih, kolegih, znancih itd.

ti anonymous pa dvomim, da si si filma sploh ogledal in da veš s kakšnim budžetom sta bila oba posneta. Slepilo pa je dobil nagrado za najboljši fil na Festivalu neodvisnega filma. Ti bi vsekakor raje Oskarja, ne?
 

mislim, da bi ministrstvo za kulturo lahko ukinili in znotraj ministrstva za delo, socialo in družino oblikovali podministrstvo za socialna vprašanja kulturnikov.

to bi bilo mnogo ceneje, kot financirati tobožnjo "umetnost", ki ne zna pritegniti in navdihniti državljanov, ki naj bi jo financirali.
 

Trenutno stanje je pač takšno, da je biti nerazumljen umetnik profitabilno, ker to nosi s sabo varno financiranje in presojo svojih etatistično-elitističnih kolegov in ne odjemalcev tvoje umetnosti.
Povrhu pa lahko tistega, ki je boljši od tebe in dejansko še koga pritegne s pediestala zmerjaš "vulgarni komercialec".

Neracionalno egoistični ljudje (kar običajno etatisti so) težijo k maksimiziranju profita za kar najmanjši vložek in ob minimalnem tveganju. Nerazumljeni umetnik je najvarnejša pot do tega. Zabavno je le, da bi potem radi sami sebe videli kot nekomercialne (čeprav maksimizirajo svoj profit), kot drzne (čeprav so izbrali najbolj varno pot), kot družbeno kritične (čeprav jih financira država)...skratka zgradili so si komični narobe svet, ki je zaradi svoje bizarnosti in kontradiktornosti sam po sebi ena njihovih redkih umetnin.
 

"Neracionalno egoistični ljudje (kar običajno etatisti so) težijo k maksimiziranju profita za kar najmanjši vložek in ob minimalnem tveganju."

al si tele mamino :)) opletaš z ekonomističnimi koncepti in logiko racionalne izbire, potem pa obtožiš umetnike, da samih sebe ne vidijo/se ne najdejo v tej luči? maksimiziranje profita za najmanjši vložek ob minimalnem tveganju je v teoriji racionalne izbire edino racionalno ravnanje, medtem ko neegoističnega ravnanja ta teorija ne pozna (kvečjemu agregat egoističnih, individualiziranih ravnanj). iz zgornjega citata je razvidno, da ti niti toliko ni jasno.

kakor hitro iz tega shematičnega racionalnega modela stopiš na polje samorazumevanja individuumov (umetnikov), stopiš tudi v drugo logiko. verjetno tudi ti samega sebe ne dojemaš zgolj kot butastega teleta, ki je zmožno tehtati prednosti in koristi nekega ravnanja pri doseganju nekega cilja, ampak imaš neko globljo predstavo o sebi? Da ne? I rest my case, boy
 

le kakšno umetnost je izumila Jožica Brodarič, ali pa kakšne zasluge za slovensko kulturo ima Šerbedžija, sploh glede na to, da še slovensko ne zna
 

Veliki, teoretični, družboslovni knjižni molj "juremess" ne razume pojma racionalni egoizem. Še huje je. Ni mu jasno, da ne gre za "ekonomistični", ampak za filozofski koncept, enega izmed temeljev objektivizma.

C, c, c... Dragi moj premalo načitani prijatelj z leve - beri Any Rand. Kaj pa tvoja intelektualna kredibilnost, pa to?

Zanimivo je, da komentiraš stvari, pa ti osnovni koncepti niso jasni? Akademski piar v stilu "jaz imam diplomo in če bom zvenel dovolj akademsko, me ne bodo razkrinkali?"

Že sam egoizem zahteva miselno telovadbo. Namreč pomeni maksimiziranje profitov zase in za okolico ob najmanjšem možnem tveganju, z najmanjšim možnim vložkom. Brez vključitve okolice v to enačbo namreč tvoje obnašanje ni racionalno. Nekdo ni študiral Von Neumanna in je preskočil Teorijo iger. C, c, c... To ti je ta "ne--geekovska" družboslovna izobrazba.

Umetniki pač (morda podobno kot ti, fundamentalistično in zagrenjeno ter brez razumevanja osnovnih konceptov) delujejo na socialističen način, ki pomeni zgolj neodgovorne poskuse maksimiziranja profitov (to je takšno, ki je proti njihovim lastnim interesom in v resnici ne vodi do maksimiziranja profitov), brez skrbi za posledice svoje ideologije.

Bo treba kdaj povohati še kakšno naravoslovno knjigo...
 

"Namreč pomeni maksimiziranje profitov zase in za okolico ob najmanjšem možnem tveganju, z najmanjšim možnim vložkom."

ok, pametnjakovič: spregledal bom tvoj napuh, ki je očitno zelo slabo merjen - če boš še enkrat prebral moj prispevek, boš videl, da sem govoril o logiki racionalne izbire. seveda ta ni uporabna zgolj v ekonomiji, ampak ima kot model razlage obnašanja številne pristaše tudi v drugih družbenih vedah. teorija racionalne izbire, ki ta model vzpostavlja, ima zelo jasne predpostavke, ena izmed njih je tudi ta, da individuum/enota (država, podjetje) maksimizira lastno korist. seveda to ni mogoče brez vključevanja okolice v enačbo, saj je racionalnost akterja ravno v tem, da v dani okoljski/institucionalni/tržni situaciji izbere najbolj racionalen ukrep za dosego svojega cilja. tudi če deluje v določenem okolju, je vodilo ravnanja akterja v tem modelu še vedno maksimiziranje profita, vendar ne za okolico, ampak zase.

teorija iger je seveda druga stvar, kar bi seveda vedel, če bi imel malce širši družboslovni domet. gre za izpeljanko teorije racionalne izbire, ki postavi dva akterja drugega nasproti drugemu, zaradi česar se lahko potem igraš z zapornikovo dilemo, relativnimi dobički in ostalim instrumentarijem. njen namen je pojasniti, kako lahko dva akterja, ki maksimizirata lastne koristi sodelujeta in gresta preko zero-sum game situacije. predpostavke, ki vzpostavljajo te modele, so širše kot tiste pri teoriji racionalne izbire.

kar sem jaz hotel povedat je, da za posameznikovo obnašanje obstaja veliko več razlag, ki gredo preko racionalnega, objektivističnega modela, kot ga je tupil anonimnež pred menoj. hotel si se narediti pametnega in ponosno predstavil še eno racionalistično teorijo, češ kako omejen in nerazgledan sem jaz s svojim vztrajanjem pri preživetem modelu teorije racionalne izbire, ko pa teorija iger lahko razloži toliko več.

pa bom še jaz storil enako: glede na to, da se ti sanja ne o konstruktivizmu, bi bilo dobro, da bi vzel kakšno knjigo iz te tradicije, da ti malo razširi tvoj obžalovanja vreden horizont. tam boš videl, da motivi in interesi poameznika še zdaleč niso in-formirani zgolj z maksimiziranjem koristi, ampak so veliko bolj zasidrani v njegovih vrednotah, idejah, pravilih etc. teorija iger bo ob tem vsekakor zgledala kot igračkanje zablodelega geeka, ki se ni uspel prebiti čez meje svojega preživetega objektivističnega modela.
 

Povsem si zblodil z izvirne teme in v svojem prispevku kar na treh mestih zamenjal rdečo nit pogovora (ker sem te dobil s spuščenimi hlačami in pri poenostavljanju in ti tako pokazal, kako preprosto se je iti tvojo igro).

Domača naloga - najdi ta tri mesta in ne greši več.
 

Ker mi nekako ni, da bi se vpletal v prekomerno filozofiranje o nujnosti subvencioniranja umetniškega ustvarjanja, bi predlagal da gremo po spisku in se za vsako osebo s spiska vprašamo, kaj umetniškega(po skupnem navdihu) je oseba naredila ali dela? Potem bomo tudi hitro ugotovili, od kod naprej lahko v našem domačem primeru nadaljujemo z debato.
 

ne morem ti zameriti, če ne razumeš mojih izvajanj, konec koncev je za to potrebno malce več kot približna seznanjenost z nekaterimi modeli razlage obnašanja posameznikov. veliko pove že dejstvo, da se teorije racionalne izbire lotevaš s teorijo iger, čeprav gre za pristopa, ki sta zasidrana v enaki miselni tradiciji, pri čemer je drugi izpeljanka prvega. ampak seveda, kaj bodo takšni ugovori domišljavemu gobezdaču, ki se ne potrudi prebrati ali razumeti niti kratkega, konciznega in koherentnega argumenta, pa od njega pričakujemo, da bo vzel v roke obvezno domače branja za sebi podobne ambiciozneže ;)
 

Nasprotno, od tebe bi se rad naučil iger o umetnosti in razlikah naspram obrtništvu, za katerega trdim, da je skupek mnogih subvencioniranih. In če so ti obrtniki subvencionirani, potem so v privilegiranem položaju naspram ostali "raji". Bi ti pa rad povedal, da se v marsičem strinjam z M. Mazzinijem, ki je na tem področju leta nazaj količil znano. Da so subvencije bile in bodo dobra investicija za politiko. Seveda ti ne zamerim, da zviška gledaš na igro.
pa še to. Z mnogimi obrtniki s spiska sem delal v svoji dolgoletni karieri na glasbenem področju in mi ni jasno, da so subvencionirani ob vsej lastnini, ki jo imajo.
 

Namesto, da si zdaj užaljen, se drugič pri kakšnem "domišljavem gobezdaču" pozanimaj, od kod izraz racionalni egoizem, da ga ne boš uvrščal med "ekonomistične koncepte in logiko racionalne izbire", ko gre za objektivistični izraz, ki ni determiniran z pridevnikom "racionalni", ampak določa pridevnik "racionalno". To je napaka, ki si je, če bi bil rad kredibilen, res ne bi smel privoščiti.
Dovolj bi bilo že, da bi odprl enciklopedijo; tako pa si to storil šele potem, ko sem tvojo površnost že popravil.

Iz tvojega pisanja pa je jasno, da imaš še globji problem. Ne razumeš namreč pravilno pojma egoizem. Kritiziraš in komentiraš nekaj, kar si v osnovi razlagaš napačno.

Tuj ti je tako preprost koncept, kot je, da tvoj interes vključuje tudi interes okolja, ker si vpet vanj - kar je osnova zdravega egoizma, na katerem sploh temelji teza, da je egoistično obnašanje racionalno.
 

"Rational egoism claims that it is necessary and sufficient for an action to be rational that it maximize one's self-interest"

iz stanfordove enciklopedije filozofije.

tudi v percepciji teorije racionalne izbire je dejanje racionalno takrat, ko kar najbolje služi doseganju določenega cilja.

kar se tiče okolja: okolje je zgolj spremenjlivka, ki spreminja pogoje racionalnosti - kar bo racionalno v enem settingu, morda ne bo v drugem.

ekonomija: racionalno ravnanje monopolista je različno od oligopolista ali popolnega konkurenta, ker je setting - struktura trga - drugačna. vsi pa maksimizirajo svoje koristi.

mednarodna politika: racionalno ravnanje v multipolarnem oz. bipolarnem svetu je različno, saj se setting - struktura mednarodnih odnosov - razlikujejo.

politični sistem (pri preučevanju slednjih je teorija racionalne izbire nastala): racionalno ravnanje zakonodajalca se razlikuje v predsedniškem in parlamentarnem sistemu.

racionalno obnašanje je torej odvisna spremenljivka, okolje pa neodvisna, saj določa njegovo pojavnost.

kakorkoli že, vodilo akcije ostaja racionalni egoizem, kakor potrjuje zgoraj navedena definicija. v kolikor ti razpolagaš s kakšno njegovo varianto, prosim navedi vir, da bom vedel o čem govoriš, ker opažam, da definicije po potrebi vlečeš iz rokava, kakor se ti pač v kakšnem trenutku zdi najbolj primerno.
 

predlagam obisk:

juremes.wordpress.com

družbena kritika za naš čas!!
 

skoraj sem crknil od smeha, sem namreč mislil, da imam opravka s totalnimi odštekanci, pa se izkaže da gre za fan club Ayn Rand :)) oprosti libertino, da mi tako dolgo ni potegnilo, mislil sem, da debatiramo v dobri stari maniri kontinentalne filozofije/sociologije/politične znanosti, ne pa v maniri babnice, ki so ji ameriški konservativci v zahvalo za njen prispevek v "lovu na komunistične čarovnice" na grob postavili dva metra visok dolarski znak hahaha. zdaj mi je jasno, zakaj ne razumeš mojih izvajanj, pa tudi sam bi moral biti bolj pozoren na simptome, ki si jih izkašljeval. haha, kakšen uboren domet, ne morem verjet! je pa res, da smo na faksu randovo obravnavali pod poglavjem "obskurnosti" :)))
 

Kaj ko bi se anonimni predstavil.

Lačen kontinentalne filozofije/sociologije/politične znanosti in subvencionirane umetnosti
 

eno vprašanje še imam: a imate libertinci tudi njeno filozofijo za politično vizijo? Čisto iskreno? Upal sem namreč, da za to masko skrivate kakšne druge, zlohotne ambicije, ampak zdi se, da ste čisto resni :( haha
 

eno vprašanje še imam: a imate libertinci tudi njeno filozofijo za politično vizijo? Čisto iskreno? Upal sem namreč, da za to masko skrivate kakšne druge, zlohotne ambicije, ampak zdi se, da ste čisto resni :( haha
 

okorn! pridi na

juremes.wordpress.com

pa bomo eno korektno debato dol udarili, ne bo manjkalo lucidnih spoznanj in načitanih aluzij.

juremes.wordpress.com

ker ste želeli tudi drugo mnenje!
 

okorn starejši to drugo mnenje posluša že 35 let. in se seveda ves čas bori, da se mu za časa njegovega življenja uresniči želja slišati tudi prvo mnenje ter mnenja mnogih, ki jih je to drugo mnenje prepričevalo, da je edino. Sorry. Stran sem si seveda ogledal, vmes butnil na ušesa pravo, nesubvencionirano mnenje in se muzal ob jasnovidnosti, da sem stran v bistvu že 1000 x videl. Dovolj. Žižek and co meni nimajo več nič novega povedati.
Vmes mi je sin vrnil yamaho, da pričnem otroke učiti prvih energetskih nabojev-nesubvencioniranih-glasbene norosti, da bodo podobni starejšemu. In moto. There is no free sex.
Se opravičujem za minimalizem. me jebe cage.
 

tut jaz imam yamaho za feršterker pa carl craig se mi rola! pa vam, oča? ne bit tko pokroviteljski do žižka, le kako da vam nima nič novega za povedati, ko pa še ga enkrat slišali niste? ne čakat da boste betežen se slinil, potem bo res prepozno
 

yamaha klaviature, žižka slišal v živo večkrat. Zadnjić v berlinu. vprašaj ga, kako ga je mirila voditeljica.
 

ja, pohn kufer vedno enakih leninističnih izpadov. Moderatorka ga je ves čas opominjala, da naj pusti tudi sogovornika do besede.
 

Slavoj je obupna potrata časa.
Prebereš tri strani njegovega teksta. Ga s pomočjo enciklopedij, pomoči znancev in veliko muke prevedeš v tri vrstice. In potem se nasmejiš sam sebi, ker vidiš, da ti je v parlancu filozofov in skozi kanale diktomij filozofskih teorij v bistvu prodajal nedelujočo in bizarno komunistično idejo. Yawn.
 

hahaha, se mi je zdelo, da nisi prišel dlje od tretje strani, štih :)) hvala bogu za znance in prijatelje, verjetno ob vsej svoji dušebrižniški ihti in jamranju najbolj citiranega in edinega svetovno znanega slovenskega filozofa ne bi niti poznal.

http://www.lacan.com/bibliographyzi.htm

z žižkom je slovenska znanost v samem svetovnem vrhu in to je dejstvo, ki ga na srečo ne more zanikati nekdo, ki mu morajo znanci prevajat žižkove argumente v enostavčne povedi, ki jih je vajen iz neoliberalnih fact-shitov ;)

štih! sedi, nezadostno.
 

jaka muda. Jaki argumenti.
 

ne gobezdajte no, oča! saj ste verjetno tudi kaj prebrali od žižka, če ste že na ušesih sedeli, ko je lenina igral za brez dvoma občinstvo kaj žalostne podobe ;) žižek spada v sam vrh svetovne filozofije, tega verjetno ne zanikate? saj bi vam jako dobro argumentiral, ampak verjetno ste vsaj par stvari prebrali, pa se ne zanašate zdaj na to, da vam bom strnil njegove dosežke na področju filozofije v par kratkih stavkov tu na blogu? to raje kakšne štihove znance prosite, imajo že prakso :))
 

A je to provociranje turbolacanovca? Tehno Cesaria Evora in Yello con Craig Miles Davis Bithes Brew rules.
Od mrtvih se je pobral le eden. V živo mi je Žižek cool, ker se spozna, da je med nogami vir naboja.
 

levičarska subkulturica besno generira svoje mite. eden izmed njih je mit o nekakšni podzvrsti intelektualca, imenovanega kritični intelektualec. majhen košček te patetične zgodbe je tudi overrated pisun, imenovan slavoj žižek.
verjetno bi me impresioniral, če bi me, tako kot tebe, predhodno ornk indoktrinirali z bullshitom, ki je podlaga za njegove "velike misli" (mostly marxism in levičarske dogme)
ampak tako ostaja v mojih knjigah zapisan kot megla onstra levičarskega piara in groznega izgleda.
ni prvi levičarski mit in klovn za vse ostale (ki pa tako ali tako niso intelektualci, ker niso neosocialisti, ki imajo monopol nad razmišljanjem, nekdaj je bil ta tudi državno reguliran, bedaki pa so končali v zaporih. prav tako, kot piše overrated foucalt..).
kaj naj rečem? kot slovenec sem lahko ponosen, da smo slavoja prodali levičarjem po svetu - dobro smo jih nategnili.
to pa seveda ni razlog, da ga moram jaz jemati resno, kajne?
 

dajte no oča, pejte so solit! kot lacanovca označiti me ne morete, sem preveč še mlečnezob za takšne špase.

ampak zanimivo kako craiga in davisa omenjate v enem stavku! prvi je drugemu zrcalna podoba, mutatis mutandis seveda, preko amperov in synthov. morda krog se sklene v The Detroit Experiment, kjer Maupin zaigra nežno kot za časa Btiches Brew ;)
 

Osebno cenim politično, filozofsko in ekonomsko misel anglosaksoncev, ki so sposobni kljub preprostemu ubeseditvenemu načinu ohraniti jasno in nedvoumno sporočilo. Za razliko raznih "filozofov" slovenskega kova, ko moraš poleg njihove biblije, uporabljati tudi slovar tujk. Vsaka polemika z njimi pa je posledično obsojena na pojmovno onaniranje o vsebini, pomenu in obsegu posamezne besede.

Dejstvo, da je nekdo velikokrat citiran, kaže bolj na to, da je kontroverzen, kot pa da je kvaliteten. Stalin je tudi mnogokrat citiran.
 

pa adam smith tudi ;)
 

Živjo turbo lacanovec
Se ti ni posvetilo, zakaj sem v en stavek zrinil...Jeh, dobro si ugotovil, da je craig kot en derivativ Miles Davisa, frača je bila zraven, ker je z njo imel nekaj posnetkov, yello pa so na tem področju količili sedanjost.
oča so vse to skoz dali.
Vsaj tu sva si blizu.
Vsi so seveda na subvencionirani pipi.
Ane?
 

heh, Milesa sem poslušal na enem izmed poslovilnih koncertov. ko so ga že bogovi jemali k sebi. Seveda se je poslovil in nekaj božjega v zameno pustil tukaj.
 

http://grab.by/2b3R
Vir: Ekran, marec 2010