Petek, junij 10, 2005 17:34
Socialistična miselnost je utemeljena na razrednem boju. Razredni boj naj bi se dogajal med "delom" in "kapitalom". Neverjetno je, da je za današnje razmere nerazumljivo zastarel nazor še vedno glavni pogonski motor te ideologije. V sodobnem svetu sta delo in kapital izenačena. Vsak delavec lahko na borzi kupi delnice podjetij, ki kotirajo; mnogi to tudi storijo. Nekateri ustvarijo dobiček, drugi utrpijo izgubo. Delavci danes lahko tudi ustanavljajo svoja podjetja. Nekaterim uspe, drugim ne.
S tem postanejo lastniki in če verjamejo v razredni boj, tudi notranje hudo konfliktne osebe. Kot "delo" se namreč razredno borijo proti tistemu delu samega sebe, ki je postal "kapital".
Razlika med "delom" in "kapitalom" je ideološka in politična. Je iskanje opravičila za nasilje in diskriminacijo nad tistimi, ki jih ideologi uvrstijo v skupino "kapitala".
Kako nerazumna je ta ideologija kaže naslednji primer.
Vsako izmed 80% slovenskih gospodinjstev, ki premore družinsko hišo ali stanovanje je po njej "kapitalistično". Ker ne plačujejo najemnine in ker večina ne odplačuje kreditov za stanovanja in hiše, lahko rečemo, da so deležni ugodnosti zaradi posedovanja "kapitala". Lahko tudi izračunamo, koliko znaša ta ugodnost.
Vzemimo za primer upokojenca, ki živi v hiši na obrobju Ljubljane. Hiša je vredna 50.000.000 SIT. Hiša je kapital. Ta kapital je možno spremeniti v denar, z njim se da kupiti delnice. Ob konservativni realni donosnosti 5% na leto, obresti na ta kapital znašajo 2.500.000 SIT letno, oziroma 208.333 SIT mesečno. Če to prištejemo k povprečni pokojnini, ki znaša 115.000 SIT, lahko ugotovimo, da upokojenec živi življenje na ravni zaposlenega z 323.333 SIT neto plače, kar pomeni okroglo trikrat boljši življenjski standard od zaposlenega s povprečno neto plačo in brez lastniškega stanovanja (ki povrhu plačuje višje davke in večje prispevke za zdravstveno zavarovanje od upokojenca).
Da bi nekdo z 200.000 SIT neto plače lahko užival takšen standard, kot ga uživa upokojenec, bi moral najeti hišo. To bi ga stalo vso plačo in za drugo neto porabo bi mu ostalo manj, kot upokojencu.
In vendar socialistični ideologi upokojence s povprečnimi pokojninami uvrščajo med "delo", mlade strokovnjake z visokimi plačami pa med "kapital". Zakaj je tako, če upokojenci uživajo višji standard? Zato, ker je upokojencev pol milijona in imajo politično večjo težo. "Delo" in "kapital" sta ideološki in politični definiciji, njun namen je mobilizacija "dela".
Zato tudi 80% slovenskih gospodinjstev, ki premorejo družinsko stanovanje ali hiško ne bo uvrščeno v kategorijo "kapital".
Kje je torej meja med "delom" in "kapitalom"? Preprost in pragmatičen odgovor je, da je meja v kritični masi ljudi, ki je potrebna, da socialisti pridejo na oblast.
Anekdotično - če bi "kapital" zares pomenil tisto, za kar ga prikazujejo, potem ni razlogov, da bi bili država delavcev; saj je velika večina prebivalcev Slovenije na takšen ali drugačen način kapitalistov.
Ker je ločnica med delom in kapitalom arbitrarno določana, za nekatere poteka že med tako trivijalnimi skupinami ljudi, kot so proizvodni delavci in komercialisti. Prvi naj bi po mnenju nekaterih opravljali "delo", drugi pa ne. Če nekdo pod delo imenuje zgolj njegovo fizično definicijo (A), torej uporabo mišic brez uporabe možganov, tedaj ne razume narave dela investitorjev, nadzornih odbori ali managementa? Takšnen ideolog producira misli, kot so: "Višje kot si, manj delaš".
Takšna razmišljanja ne prenesejo soočeja z realnostjo. Če bo takšen ideolog vlagal na borzi, bo izgubil denar. Pa čeprav bi moral "le lenariti".Če se takšnen ideolog znajde na čelu tovarne, tovarna propade, pa čeprav bi moral, če bi bilo tisto, kar misli o vodenju tovarn res, da bi bil enako uspešen kot prejšnji management, le "manj delati"...
V Sovjetski Zvezi so to resnico spoznali na zelo boleč način. Po revoluciji so tovarne prevzeli sovjeti. V zelo kratkem času jih je veliko propadlo. Mnogo delavcev je postalo odvisnih od bonov za osnovne življenjske potrebščine. V maniri socialne pravičnosti jih pripadnikom "kapitala" niso dajali, čeprav so jih razlastninili. Na takšen način so jih fizično iztrebljali.
Ker so bili omenjeni boni brez kritja, je cvetel črni trg. Da bi dosegli delovanje politik v praksi so morali z zapiranjem in streljanjem prisiliti kmete, da so hrano oddajali praktično zastonj.
Ti ukrepi niso delovali, zato so bili prisljeni leta 1923 ponovno dovoliti omejeno privatno pobudo. Tako so se v Sovjetski Zvezi šest let po revoluciji pojavile privatne trgovine.
Podobnosti z dilemami o višini davkov, predlogih večjega nasilja nad ustvarjalnimi ljudmi in rezultati takšnih politik niso zgolj naključne.
Razlika med "delom" in "kapitalom" ni utemeljena v nujnih potrebah ljudi. Utemeljena je v nizkih čustvih. Mnogo ljudi jo dojema kot pravičnost svojih luksuznih želja. Kot mejo zavisti. Ali kot orodje socialnega marketinga. Nekdo verjame, da bi bil "kapital", če bi le imel vikendico v Posočju. Drugi zavida sosedu avto, mlado in lepo ženo in uspeh in ga zato uvršča v razred "kapital". Tretji podleže splošni gonji proti "kapitalu" in se uvrsti v "delo" zato, ker se tako počuti varnejšega v zavetju množice.
Vsem je lastno le, da v mejo med ljudmi verjamejo, kot v dogmo svoje religije. Verjamejo, da obstaja ideološka razlika med inženirjem in upokojencem. Verjamejo, da med njima obstaja nekakšen spopad, ki ga imenujejo "razredni boj". Ker so prepričani, da obstaja "kapital" in da jih napada, verjamejo tudi da imajo pravico proti napadalcu nasilno ukrepati.
Potegnimo na tem mestu mnogim neljubo paralelo. V nacistični ideologiji so obstajali Nemci in Židje. Židje so bili podgane, gonilna sila velike svetovne zarote za uničenje Nemštva. Ideologija je torej premogla oba elementa, potrebna za nasilje. Ločitev ljudi na dve skupini in fantomski "boj". Zato so Nemce prepričevali, da je njihova dolžnost, da se temu uprejo. Tako je bilo upravičevano nasilje proti Židom. V glavah vernikov je šlo za legitimno samoobrambo Nemcev pred uničenjem. V to je verjelo milijone ljudi.
Razmislimo zdaj za trenutek o holokavstu. Je bilo nemško nasilje upravičeno? So ga morda Židje sprovocirali? Je Nemce do bestialnosti privedlo židovsko arogantno obnašanje? Je bilo ločevanje ljudi na raso in podraso smiselno?
Kaj pa socializem? Je socializem odgovor na "kapital"? Gre za "aroganco" svobodnih ljudi, ki miroljubno ustvarjajo in tekmujejo v odličnosti? Je nasilje in diskriminacija "razrednega sovražnika", ki v resnici nikogar ne ogroža in ni v nikakršnem spopadu "legitimna samoobramba"?
Odgovor na to vprašanje je odgovor na vprašanje ali sme zlo iskati razlog za svoj obstoj v dobrem?
Ali je terorizem lahko posledica svobode? Ali zapeljivo oblečena ženska izziva posilstvo? Ali je trgovec, ki reklamira in trži svoje blago z miroljubnim prepričevanjem in širjenjem svojih vrednot enak kriminalcu, ki z orožjem ropa - je svobodna izmenjava dobrin nasilje?
Razredni boj je v resnici agresija tistih, ki v svoji ideologiji ljudi ločujejo na "delo" in "kapital" nad tistimi, ki jih uvrščajo v razred "kapital". Zarote proti "delu" z druge strani ni. Pravzaprav tisti, ki naj bi pripadali skupini "kapital" sploh ne ločujejo ljudi na "delo" in "kapital".
Kako je mogoče odrasle ljudi prepričati v takšno predčloveško obnašanje? V de facto socialni rasizem? Apel socializma za "delo" je v njegovi ponudbi odrešitve, ki je hkrati duševna in materialna. Ta religija nudi vsakemu, ki sam sebe uvrsti v kategorijo "delo" miren spanec, saj vendar ravna v "samoobrambi", hkrati pa mu omogoča na lahek način pridobiti bogastvo, ki ga je sicer treba ustvariti.
Ponuja navidez hitro pot do blagostanja. Brez truda. Šolanje je nesmiselno. Trdo delo nepotrebno. Pametne življenjske odločitve se ne obrestujejo in neumne ne kaznujejo. Socializem nudi politično bližnjico - ukinitev svoboščin posameznikov in državno prerazdeljevanje na silo.
Moralnega mačka pri takšnem početju blaži ideologija, ki uči, da je to "pravično" in da gre za del samoobrambnega "razrednega boja" proti "kapitalu". Za nekakšno kaznovanje agresivnega sovražnika.
Je ta navidezna pot do blagostanja resnična?
Nekateri ljudje so sposobnejši in ravnajo bolj preudarno od drugih, zato več ustvarijo. Takšna je narava človeka. Prisilno izenačevanje ljudi je nečloveška ideologija, ki ustvarja žrtve.
Če takšna praksa postane vsakdanja, potem namesto ustvarjanja ljudje skušajo do bogastva priti z nižanjem svoboščin drugim ljudem in s prerazdeljevanjem ustvarjenega. Dolgoročno takšna družba porabi vse ustvarjeno.
Ko bogastvo kopni postaja bitka pri koritu srditejša. Boj je vse bolj brezobziren, pomanjkanje se vse bolj pozna. Takšna družba ustvarja nove notranje sovražnike, ki s svojim delom povzročajo razlike. Ti ljudje postanejo idealne žrtve. Ustvarjajo bogastvo in so s strani ideologije označeni za "kapital", proti kateremu je moralno in pravično ukrepati.
Zaradi vse manj ustvarjenega so že majhne razlike razlog za gonjo. Naposled se v koritu znajdejo tudi tisti, ki so nekoč iz njega jedli.
Revolucija začne jesti lastne otroke.
Takšna družba kot celota ne more tekmovati s svobodnimi okolji. Današnja histerija proti ZDA je sinteza "razrednega sovražnika" oziroma makro razredni boj. Epistemologija boja proti zunanjemu sovražniku je na las podobna epistemologiji boja proti notranjemu. Sosednja država je uspešnejša. Enakost je pravična. Torej je sosednja država "kapital". Zato je sosednja država sovražnik države "dela".
Z vzbujanjem občutka zunanje in notranje ogroženosti se lažje obračuna z lastno opozicijo, ki običajno služi še kot priložnostni krivec za gospodarske neuspehe. Tako naprimer "ameriški apologeti" in "horde divjih neoliberalcev" postanejo generalni krivec za 60 let zablod socialističnega gospodarstva.
Namen takšnega demoniziranja je preprečevanje gospodarskih in socialnih reform.
Sam obstoj socialistične ideologije zato pomeni trajno nevarnost vojne. Če se socializem na miren način umakne, kot se je zgodilo v Sloveniji, ljudje ne doživijo katarze in ohranijo socialistično ideologijo v spominu, kot "pravično, vendar utopično".
Če zavezniki ne bi vkorakali v Berlin, bi nacizem postal romantična ideologija narodnega preporoda, ki je bila pretirano utopična za ta naš umazan svet.
Iskanje nove poti v "utopičnih in pravičnih", v resnici pa mračnih ideologijah preteklosti lahko sproži nov cikel socialističnega nasilja nad namišljenimi "razrednimi sovražniki".
Zato s socializmom ni modro sklepati kompromisov. Opravičevanje socialistične ideologije, kot utopične in predobre za ta svet je grožnja demokraciji.
Socialni rasizem, ločevanje in sovraštvo nimajo mesta v sodobni družbi. Težiti moramo tudi k odpravljanju socializma v blagih oblikah, kot je denimo diskriminacija pri obdavčevanju manjšin. Takšni kompromisi vzpostavljajo precedenčne primere oziroma delajo nekatere oblike socialnega rasizma za družbeno sprejemljive; žrtvovanje najboljših (manjšine) pa za "pravično" ravnanje družbe.
Zavoljo stabilnosti institucionalnega okolja in torej koristi za vse lahko sporazumno vzpostavljamo socialno državo in odpravljamo revščino, vendar mora biti ta proces prostovoljen za vse udeležence. Socialno državo je kot skupno vrednoto treba graditi s širokim soglasjem in ne s preglasovanjem oziroma s priglasovanjem ugodnejših pogojev zase s strani večine.
Za ideologije izenačevanja in socializma pa bi bilo modro sprejeti neapologetičen odnos in pravilo, ki se je v svetu pokazalo za učinkovito proti sorodnim ideologijam: "S socialisti ni pogajanj".
In četudi sva si na različnih bregovih (in verjetno denarnicah in sicer socialni varnosti, ne bom nikoli trdil, "da (z nekom, zaradi njegove ideologije) ni pogajanj". Kaj bi sploh rad dosegel z objavljanjem takšnih neumnosti?
Prej neobvezno branje za politične analfabate, ki so pri študiju ornk prešpricali
Avtorju vprašanje ( za test IQ ):
Kdo v svetu ima ( pa če hočete brez islamskega dela ) več podpore: ZDA ali Al Kaida.Odgovarjate lahko tri krat.
Avtor pamfleta je vse pojme pomešal, nič ne razume. Polemizira s sistemom ki ga ni več.V nekaj besedah bom povedal za kaj gre ( bolj za morebitne bralce pamfleta ki so morda zmedeni, kot za avtorja, za njega ni pomoči ),
Kapitalizem je po definiciji lopovski sistem.Gre enostavno za krajo, bogati so bogati zato, ker so pokradli reveže in to še naprej počnejo in ta sistem vzdržujejo pomočjo kapitalistične države.Ko reveži nimajo ničesar več, kradejo tako, da izplačujejo minimalne plače.Ta sistem vzdržujejo kapitalistična policija in kapitalistični pravniki.Ko kapitalist ukrade fabriko pravniki to uredijo tako, da se temu ne reče kraja ampak managerski odkup ali izmislijo še kaj nebuloznega, če nekdo ukrade jogurt gre sedet za ( če se prav spominjam ) deset mesecev.
Po koncu socializma smo imeli nerasporejeno družbeno lastnino, nekaj kar smo ustvarilivsi ki smo delali ( delavke in direktorji in ostali skupaj, temu početju avtor pamfleta reče 60 let zablod socialističnega gospodarstva ).Nekaj let kapitalistične države je dovolj, da se nekateri Jankovići in Gantarji pohvalijo koliko milijard imajo in jih veselo odnesejo na ne vem katere otoke, pa še trdijo da je vse pošteno.Pa ni.
Ekonomisri in pravniki so glavne oprode kapitalizma.Kapitalizem kot sistem deluje tako,da lopovščine ekonomisti teoretično opravičijo, pravniki pa jih legalizirajo.Kapitalizem ima samo eno vrednoto: denar.Demokracija je pesek v oči.Demokracija je samo takrat ko zmagajo naši ( po volji velikega brata ).Ne obstaja socialna država.Socialna je samo toliko, da ljudje ne umirajo od lakote in ne primejo za puške.Zato jim kapitalisti mečejo miloščimo ( res je, ko pravijo reformatorji, ko bodo kapitalisti imli veliko več, bojo tudi drobtine debelejše). Zaposlene pa strašijo in izsiljujejo s številom brezposlenih.Kapitalistična država nima ( praviloma ) redne armade, imajo plčance.Rekruti namreč nerad streljajo na ljudstvo ki išče kruha ( zanimivo je vprašanje: ali bodo na naše ljudstvo, če bo morebiti na ulici iskalo kruha, streljali domači plačanci, ali pa bojo prišli iz NATA ).
Socializem je bil poskus ustvarjanja nove bolj pravične družbe.Žal, ta poskus ni uspel, kar ne pomeni, da ne bo novih poskusov.Ta ( globalni- svetovni ) kapitalizem se bo zrušil v prah in pepel. Takrat bo oktobrska revolucija videti kot piknik.
Če bo bog poživil Fukayamo, bo ta še presenečen ( Fukayama ni lastnik japonske restavracije ).
Glede naslova "socializam ustvarja vojne", bolj zgrešeno ne more biti.Če se samo omejimo na obe svetovni vojni, obe so zakuhali kapitalisti, link komentatorja papeža z dne 11.11.05 sploh ni treba pogledat (ali pa ).
Da bi avtor pamfleta prebral kakšno knjigo ( Klein, Chomsky,Negri,Tariq, Hardi...)ali pogledal kakšen link je preveč pričakovati.V pralnici možganov tega niso svetovali.
O spogledovanju s fašizmom in lepi sosedi pa kdaj drugič.
H komentarja anonimusa 09.11-05.: nič se ne dela.
Skoraj bi pozabil: Test žal niste opravili, trikrat ste odgovorili napačno.Kateri je ta pravi,sprašujete
.Al Kaida, seveda.
P.S.Po petrovem načelu ( ki ste ga pripisali Murphyju ) vi ste svoj nivo dosegli- pisec pamfletov.
Če vidite nekoga s topo žiletko: pazite na jajca.
LIBERTAREC, učiti se bo še treba, učiti-ne poučevati.
In še off-topic:
Avtor, vaše spletne zapise spremljam že od e-trenj na 24.ur.com pred več kot dvemi leti. Imam precej podobne poglede in tudi sodelujem v spletnih forumih. Kakorkoli, rad bi samo rekel, da vaš trud ni zaman. V tako enoumnem svetovnonazorskem okolju, kot ga imamo Slovenci, je še posebej pomemben.
Prej kot to ponotranjiš prej boš bogat.
... drhal socialistov (fašistov, saj je isto), ki daje butaste komentarje ... je pa muzej prevladujočih ideologij na prostem. ;)
Na takih kritičnih intelektualcih stoji vsaka uspešna demokracija! Na ljudeh, ki so v življenju že kaj dosegli in zaradi tega:
i) vedo kaj je za uspeh potrebno in
ii) pri svojih razmišljanjih niso obremenjeni z lastnimi ugodnostmi.
Upam, da bodo ta in podobni blogi malo razgibali slovensko inteligenco - mastodontski časopisi, ki imajo skoraj vsi 50-letne rdeče korenine, tej nalogi očitno niso kos.
Tako da - kar tako dalje! V tebi podobne polagam vse upanje, kar ga še premorem, da bo Slovenija še v doglednem času postala razvita in zdrava država blagostanja, temelječega na delu in uspešnosti!
Morala je žal postala vrlina (za marsikoga križ). Dokler bo lahko neki 'uspešen' kapitalist ala Gantar s pomočjo državnega kapitala na legalen način ustvaril miljarde privatnega kapitala, bom tudi jaz nasprotnik kapitalističnega sistema.
Tu pa se ucenceva "modrost" neha; ko zacne ropotati s stalinisticno retoriko "Kapitalizem je po definiciji lopovski sistem.Gre enostavno za krajo, ...", se pac do konca diskreditira.
Lopovsko je zatirati sposobne in pridne v imenu enakosti z nesposobno, tatinsko in leno drhaljo. Ce mislis, ucenec, da delavcu bogastvo prinese sindikalisticno lajanje na fantomske razredne sovraznike, se prekleto motis in delavca, ko ga prepricujes v to, pehas v se vecjo revscino. Delavcu prinese blagostanje le delo, jebiga.
Ce nadalje mislis, da lahko blagostanje generira karkoli drugega kot odprta in postena konkurenca, ti predlagam, da si za zacetek preberi vsaj Darwina.
Vsaka revolucija je zlocin proti clovestvu in kratkomalo - pizdarija.
Ponavljam: ne le, da nimas blage veze o ekonomiji, ti nimas blage veze o logiki.
Obenem pa me zelo cudi, da se danes, po grenki izkusnji s komunisticno katastrofo, v glavah nekaterih zivi tako dinozavrski duh. Si bil zadnjih 90 let na Luni?
Avtorju clanka pa iskrene cestitke, saj je nujno, da se tudi javno (marsikomu od nas je to znotraj "stirih sten" ze dolgo jasno) definira abeceda zahodnih vrednot in da se ze vendar enkrat obsodi komunizem kot najhujsi zlocin.
.Al Kaida, seveda."
Ja? Gotovo drzi, saj ti je tudi TerrorisT pritrdil, terorist.
Oba pojdita svoj terorizem prodajat v azijske stepe, tu je Evropa.
Bravo učenec, dobro si to napisal.
Ali se je ta definicija s časom spreminjala?
Ali je ta definicija različna za različne ljudi?
Ker pa je levičar isto kot popolni bebec, tega seveda ne more zastopiti in se v tem času pojavlja obilo imbecilnih člankov, ki hitijo razlagati ravno obratne razloge za krizo. Klub levakarskih navijačev pa tem nesmislom ploska in sledi kot trop ovc.
Ta tvoj prispevek je res hud udarec za nevoščljivost slovenskih "socialnih pravičnikov", ki človeku, ki dela, ne privošči primernega plačila, ampak mu ga z davki grobo in fovšljivo zažira in zasužnjuje za svoje orgije in lastno pomembnost.
Tisti, ki ponujajo socializem kot odgovor na revščino, pa so očitno pozabili, da so si naši izseljenci, ki so emigrirali v Ameriko iz NIČ s svojimi golimi rokami in delom zagotovili lepo in dostojno življenje. In to - kar je za levakarje najbolj grozno - v grdem kapitalizmu in brez pomoči države.